The role of the border region of the Northern Adriatic in Italy, Croatia and Slovenia in the past and in the process of European integration

angleški

1997

letnik 7, številka 10

Hrvaška   Italija   Jadran   meje   severni Jadran   Slovenija   zgodovinski pregledi

Zgodovinsko društvo za južno Primorsko
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Zaradi svoje geopolitične lege je območje severnega Jadrana imelo že od nekdaj pomembno vlogo v vojaškem, ekonomskem in političnem pogledu in mnoge evropske sile so se v različnih zgodovinskih obdobjih potegovale za nadzor te naravne zajede v osrčju srednje Evrope. V tem prostoru je zato prišlo do številnih sprememb v politični karti in z njimi povezanih premikov političnih meja, kar ni ostalo brez posledic tudi na spreminjanje dokaj pestre etnične strukture severnega Jadrana. Najprej se je tu kot regionalna sila razvila Beneška republika, po njenem razpadu in kratkotrajni francoski zasedbi pa je celotno območje prešlo v roke habsburške države. Do nadaljene spremembe je prišlo po zedinjenju Italije leta 1866, ko je bilo tej državi priključeno beneško ozemlje do historične meje z Avstrijo. Po prvi svetovni vojni je Italija pridobila nadzor nad zahodno Slovenijo in Istro in s tem tudi nad celotnim severnim Jadranom. Stanje se je vnovič spremenilo po drugi svetovni vojni, ko je Jugoslaviji kot zavezniški državi ter ob podpori ameriških Slovencev uspelo doseči premik politične meje do neposrednega zaledja Trsta, ki je bil za krajši čas vključen v vmesno mednarodno cono. Z osamosvojitvijo Slovenije in Hrvaške sta obe državi prevzeli dotedanjo jugoslovansko vlogo pri nadzoru vzhodnega dela severnega Jadrana. Politične spremembe po prvi in drugi svetovni vojni so privedle do znatnih sprememb tudi v demografski in etnični podobi tega območja, kar je sprožilo nemalo napetosti med tedanjimi sosednjimi deželami. Kljub temu sta Italija in Jugoslavija po drugi svetovni vojni, zlasti pa od šestdesetih let dalje, veliko prispevali k liberalizaciji mejnega režima in povečanju mejne propustnosti z odprtjem številnih mejnih prehodov, kar je omogočilo porast obmejne ekonomije in mednarodnih prekomejnih gospodarskih izmenjav. Porasel je tudi promet v pristaniščih severnega Jadrana, kjer so se v zračni razdalji samo petdeset kilometrov razvile kar tri luke: ob Trstu in Rijeki, ki sta se uveljavili že za časa Avstrije, je v zadnjih desetletjih povečala svoje kapacitete in oskrbovano zaledje zlasti luka Koper. Slednja je pridobila železniško povezavo šele sredi sedemdesetih let, a je v tem času po čisti tonaži, se pravi brez naftnih pretovorov, že prehitela tržaško in reško luko. V perspektivi evropske integracije je pričakovati večje sodelovanje ne le med lukami in ekonomskimi dejavniki, ampak tudi na družbenem področju. Uveljavljanje evropskih načel in standardov na področju zaščite in promocije regionalnih in manjšinskih jezikov bo tako nedvomno pripomoglo k tvornejšemu sožitju med etničnimi skupinami in narodi, ki žive na območju severnega Jadrana

27.05.2016