Nekateri vidiki zakonodajnega delovanja poslancev Državnega zbora v mandatnem obdobju 2004-2008

slovenski

2009

letnik 46, številka 1/2

Poslanci   Zakonodaja   Odločanje    Slovenija    parlamenti    Evropska unija    Državni zbor 

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede

V Republiki Sloveniji je edini zakonodajalec Državni zbor. Količinski vidik njegove dejavnosti je povsem primerljiv s povprečnim številom zakonov, ki jih letno sprejemajo parlamenti; to je okrog sto. Manj zadovoljiv je kakovostni vidik slovenske zakonodaje, saj je v slovenskem pravnem sistemu mnogo preveč zakonskih novel in zakonov, ki se sprejemajo po izjemnih nujnih in skrajšanih zakonodajnih postopkih. Prikazano stanje so samokritično ocenili tudi poslanci v anketnem povpraševanju ob koncu njihovega štiriletnega mandata (2004-2008). Subjektivni pogledi "konkretnih zakonodajalcev" odražajo stanje pravne zavesti v nacionalnem predstavniškem telesu. Tako s subjektivnega kot z objektivnega vidika je znaten del zakonodajne pristojnosti Državnega zbora po letu 2004 pogojen s članstvom Slovenije v Evropski uniji. Narava zakonodajnega dela poslancev se je zato precej spremenila. Na eni strani poslanci Državnega zbora sodelujejo pri sprejemanju "evropske zakonodaje" s svojimi stališči in mnenji o predlogih evropskih uredb in direktiv, ki jih posredujejo vladi predvsem prek Odbora za zadeve Evropske unije. Po drugi strani pa je precejšen del zakonodajnega odločanja v Državnem zboru narekovan z implementacijo "evropskih" direktiv v slovenski pravni sistem.

21.11.2011