Nekatere značilnosti doživljanja sebe pri osebah s shizofrenijo in pri tistih po nezgodni poškodbi hrbtenjače
Some aspects of self-experiece in people with schizophrenia and those after spinal cord injury

slovenski

2013

letnik 22, spletna izdaja

doživljanje sebe   samopodoba    shizofrenija    nezgodne poškodbe hrbtenjače   Tennesseejska lestvica koncepta sebe TSCS-2

Društvo psihologov Slovenije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Doživljanje sebe je sinonim za besedno zvezo kdo sem, prek katere vsak izmed nas izraža svojo skladnost s socialnimi normami in z družbenim okoljem. Poteka na različnih področjih posameznikovega življenja in v povezavi z različnimi socialnimi vlogami. Ključnega pomena je občutek kontinuitete skozi različna življenjska obdobja. Stresni dogodki, tudi posameznikove težje poškodbe in bolezni, omajejo in spremenijo doživljanje samega sebe. Prav gotovo lahko v to kategorijo umestimo tudi stanja, značilna za shizofrenijo, in spremembe, ki botrujejo nezgodnim poškodbam hrbtenjače. Rezultati različnih študij nakazujejo pri osebah s shizofrenijo prisotnost razpršene identitete; pri osebah po nezgodni poškodbi hrbtenjače je ključna prizadetost telesne komponente ter s tem telesne samopodobe. Osnovni problem naše študije je predstavljala primerjava značilnosti doživljanja sebe pri osebah s shizofrenijo in tistih po nezgodni poškodbi hrbtenjače. Predpostavili smo pomembne razlike v ocenah različnih področjih doživljanja sebe (predvsem na področju socialne in telesne samopodobe), v smislu nižjih ocen v primerjalnih skupinah. V študijo je bilo vključenih 90 udeleženk in udeležencev, po 30 iz vsake skupine (osebe s shizofrenijo, osebe po nezgodni poškodbi hrbtenjače in kontrolna skupina oseb brez prisotnih znakov patologije), ki so izpolnili vprašalnik Tennesseejska lestvica koncepta sebe ter semantični diferencial Ocena sebe. Rezultati kažejo, da je pri osebah s shizofrenijo vrednotenje sebe na splošno nizko (celo negativno), pri osebah po nezgodni poškodbi hrbtenjače pa idealizirano, pod vplivom obrambno-varovalnega vedenja, ki omogoča potrjevanje pozitivne samopodobe. Menimo, da so izsledki študije pomembni predvsem za usmerjanje psihološkega dela s predstavniki obeh populacij. Pri osebah s shizofrenijo bi bilo zaželeno še dodatno poudariti pomen zaznavanja sebe na različnih področjih, osebe po nezgodni poškodbi hrbtenjače pa bi morali usmerjati k nadomeščanju manj zrelih oblik obrambno-varovalnega vedenja z bolj zrelimi ter s tem k realnejšemu doživljanju sebe.

15.04.2015