Slavko Grum je svoje drame označeval za katarzične in hkrati izpovedoval vpliv psihoanalize. Tudi interpreti so povezovali psihoanalizo in katarzičnost v njegovem delu. Toda zgodovina psihoanalize kaže, da gre za različni načeli: psihoanalitična tehnika se je razvila prav s Freudovo zavrnitvijo katarzičnega zdravljenja psihične motnje. Katarzična razrešitev v osrednjih Grumovih dramah Trudni zastori, Upornik in Dogodek v mestu Gogi se na videz uresniči skozi dejanski ali simbolni uboj, ki ga izvrši glavni lik. Vendar razčlemba dram pokaže, da uboj ne prinese razrešitve dramskega konflikta in da se lik skozenj ne osvobodi, temveč le poglobi svojo ujetost v fantazijo (Larsen), otroštvo (Madona) ali preteklo travmo (Hana). Toda drame vsebujejo tudi druge načine reševanja konflikta, ki presežejo katarzično logiko: izpovedovanje (Madona, Hana), predelava (Hana), spopad z realnostjo skozi umetniško ustvarjanje (Klikot). Nekateri liki spreminjajo svojo usodo z majhnimi dogodki, ne da bi čakali na veliki prelomni Dogodek. Ta struktura pa je podobna psihoanalitični terapevtski metodi.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-ILBZZ669

COBISSID

239685632
249943040

Objavljeno

19.02.2020

Metapodatki

Citiranje

APA:

Marek, Miha, Kosi, Katja (2019). Uboj ali terapija. Amfiteater (Ljubljana), letnik 7, številka 1, str. 150-179. URN:NBN:SI:DOC-ILBZZ669 from http://www.dlib.si

MLA:

Marek, Miha, Kosi, Katja. "Uboj ali terapija." Amfiteater (Ljubljana) letnik 7. številka 1 (2019) str. 150-179.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ILBZZ669>

Amfiteater
2009-
(Zbirni zapis)