Anestezija v Sloveniji v okviru partizanske sanitete med drugo svetovno vojno
Anasthesiology as an integral part of Slovene partisan medical services provided during the Second world war

slovenski

2006

letnik 75, številka 1

anestezija   Anestezija lokalna   Anestezija regionalna   Anestezija splošna   Anesteziologija   Bolnišnice   Civilna zaščita   NOB   Operacijske sobe   Slovenija   Vojna   zgdovina medicine

Slovensko zdravniško društvo
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Izhodišča. Namen dela je bil predstaviti anestezijo v okviru partizanske sanitete med drugo svetovno vojno v Slovenski centralni vojno-partizanski bolnišnici v Kočevskem rogu ter v bolnišnicah Franja in Pavla na Primorskem. Organizacija anestezijske dejavnosti v okviru partizanske sanitete med drugo svetovno vojno je bila edinstvena v takratni Evropi in v svetu in je pokazala ob zavidljivem strokovnem znanju takratnih zdravstvenih delavcev tudi njihovo izjemno spretnost in iznajdljivost ter prilagodljivost, hkrati pa tudi izjemnetelesne in duševne napore, ki so jim bili izpostavljeni pri svojem človekoljubnem opravilu. Zaključki. Med drugo svetovno vojno so bile na območju Slovenije v okviru partizanskih enot ustanovljene številne postojanke za sprejem in zdravljenje bolnikov in ranjencev. Med njimi je bila prva in najpomembnejša Slovenska centralna-vojno partizanska bolnišnica v Kočevskem Rogu, javnosti pa je najbolj znana bolnišnica bolnišnica Franja, poleg nje pa tudi bolnišnica Pavla na Primorskem. Članek se omejuje na predstavitev naštetih bolnišnic. Pisanje temelji na obsežnem pisnem gradivu, v veliko pomočpa so bili tudi podatki nekaterih še živečih udeležencev. Temeljna značilnost partizanskega načina bojevanja so bili neprestani premiki enot in odsotnost zaledja. Zato do tedaj poznana načela delovanja vojne sanitete niso bila uporabna, ker so določala evakuacijo ranjencev v zaledje in etapno zdravljenje na poti do končne postojanke. Ta načela so bila v partizanskem načinu bojevanja neuporabna. Za organizacijo partizanske sanitete ni bilo nitiučbenikov niti priročnikov, pa tudi ne predpisanih šablon; še preden se jebilo mogoče dogovoriti, kam z ranjenci, so bili ranjenci že tu. Reševati je bilo potrebno na videz nerešljiva vprašanja in premagovati težave neznanih in težko predvidljivih razsežnosti. (Izvleček prekinjen pri 2000 znakih)

10.04.2014