Stabilnost gozdnih površin v Sloveniji kot kriterij krajinske pestrosti in obstojnosti
The stability of forest areas in Slovenia as a criterion of landscape diversity and durability

slovenski

2014

gozd    stabilnost   Slovenija    stabilni gozdovi

Gozdarski inštitut Slovenije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Stabilnost notranjega okolja gozdov je pomemben kazalec biotske pestrosti na krajinskem nivoju, ko se odločamo o tem, ali bi določene gozdove lahko izkrčili. Zaradi tega smo se odločili, da ocenimo stabilnost notranjega gozdnega okolja v Sloveniji med letoma 1975 in 2012, saj so nam na voljo primerljivo dovolj natančni podatki o gozdni maski za teh 38 let. Štiri vrste sprememb pokrovnosti z gozdom (stabilni negozd, krčitve, zaraščanje in stabilni gozd) pojasnjujemo z empiričnim modelom v obliki odločitvenega drevesa, ki upošteva nadmorsko višino, naklon terena, talni tip, oddaljenost vsake celice na rastrski karti od gozdnega roba v izhodiščnem letu, oddaljenost vsake celice na rastrski karti od najbližjega naselja v izhodišč- nem letu. Pojasnjevalne modele smo zgradili po metodi strojnega učenja (Quinlan, 1986) z orodjem See5 (www.rulequest. com). Natančnost izbranega modela je znašala 74,65 %. V letu 2012 so stabilni gozdovi, katerih površina se od leta 1975 ni spreminjala, pokrivali 53 % Slovenije. Izmed vseh spremenljivk najbolje pojasnjujeta spremembo rabe začetna oddaljenost od gozdnega roba in deloma naklon terena. Oddaljenost od naselij in nadmorska višina nimata opaznega vpliva.

03.09.2015