Članek prikazuje krajevna imena kot družbeni proces, ki prispeva k redu v pokrajini, jo organizira, ji daje vsebino in pomen in oblikuje odnos človeka do pokrajine. Zato je pomemben člen pri oblikovanju lokalne identitete. Razumevanje sprememb imen nudi vpogled v ideologijo oblasti, ki te spremembe povzroča, v odnos prebivalcev do sprememb, kar posredno kaže na odnos do življenjskega okolja, družbene ureditve in bližnje zgodovine. Analiza povojnihpreimenovanj in odziva nanje kaže, da so bile spremembe prehitre in v nasprotju s stališči prebivalcev. Le v redkih primerih so dosegli vrnitev zgodovinskega imena še v prejšnji državi. Večji zagon je vračanje starih imen doživelo z osamosvojitvijo Slovenije, vendar ni zajelo vseh naselij. Spreminjanje v zadnjih 15 letih kaže pestro podobo, saj so bili odnosi do predlaganih sprememb, procesi spreminjanja in končne odločitve neenotni in kažejo na različen odnos ljudi do polpretekle zgodovine in domačega okolja.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X

COBISSID

24917805

Objavljeno

26.07.2011

Metapodatki

Citiranje

APA:

Urbanc, Mimi, Gabrovec, Matej (2005). Krajevna imena. Geografski vestnik, letnik 77, številka 2, str. 25-43. URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X from http://www.dlib.si

MLA:

Urbanc, Mimi, Gabrovec, Matej. "Krajevna imena." Geografski vestnik letnik 77. številka 2 (2005) str. 25-43.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X>

Geografski vestnik
1924-
(Zbirni zapis)