Komunikativna kompetentnost : teoretske in laične konceptualizacije

slovenski

2006

letnik 13, supl.

komuniciranje    sociološke teorije   sociolingvistika    kognitivna lingvistika

Evropski inštitut za komuniciranje in kulturo - EURICOM
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V članku primerjamo teoretično-empirične in laične konceptualizacije komunikativne kompetentnosti. V prvem delu analiziramo različne obstoječe konceptualizacije komunikativne kompetentnosti, ki jih razdelimo v dve skupini. Prva skupina se osredotoča na kognitivne, emocionalne in vedenjske strategije ter veščine, ki napovedujejo komunikativno vedenje. Komunikativna kompetentnost je večinoma definirana kot kognitivni fenomen. Druga skupina teorij in raziskav se osredotoča na kontekstualne sociolingvistične značilnosti. Ukvarja se z govornimi dejanji in govornimi dogodki v posameznih govornih skupnostih. V nadaljevanju predstavimo rezultate kvalitativne raziskave na vzorcu 204 študentov in študentk. S pomočjo primerjalne metode smo prišli do naslednjih dimenzij komunikativne kompetentnosti: 1. intelektualna, 2. jezikovna, 3. neverbalna, 4. situacijska, 5. osredotočanje na sogovornika, 6. osredotočanje nase, 7. osebne značilnosti govorca, 8. veščine. Sodelujoči v raziskavi so izpostavili obilo vidikov komunikativne kompetentnosti, ki se precej razlikujejo od uveljavljenih definicij. Po eni strani predlagamo, da bi morali merske instrumente za merjenje komunikativne kompetentnosti prilagoditi konkretni komunikacijski situaciji, po drugi strani pa predlagamo dialoško komunikativno kompetentnost kot poskus bolj univerzalnega pojmovanja komunikativne kompetentnosti v sodobnem pluralnem svetu.

14.01.2015