Značilnosti glive Chalara fraxinea in možnosti zatiranja jesenovega ožiga : doktorska disertacija
Characteristics of the fungus Chalara fraxinea and possibilities for the control of ash dieback : doctoral dissertation

slovenski

doktorska dela

2014

jesen    semenski sestoji   fitopatologija   glive    Chalara fraxinea    odpornost   jesenov ožig   temperatura    patogeni   zatiranje   disertacije

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

V devetih jesenovih semenskih sestojih in klonski plantaži poljskega jesena jebila ocenjena poškodovanost jesenov zaradi glive Chalara fraxinea, raziskovan pa je bil tudi vpliv drugih škodljivih organizmov in dejavnikov na proces propadanja jesenov. V klonski plantaži se je proučevala tudi domnevna individualna odpornost posameznih jesenov ter obrambni mehanizmi (zgodnje odganjanje listja, zgodnje odpadanje listja ter zaviranje rasti patogena v gostiteljskih tkivih), ki bi lahko bili vzrok odpornosti na jesenov ožig. Z laboratorijskimi testi se je proučeval vpliv temperature na glivo C. fraxinea,preverjala se je možnost toplotnega zatiranja patogena, testirala so se različna sredstva za kemično zatiranje glive, med drugimi glivami, ki naseljujejo jesenova tkiva, pa se je iskalo njenega antagonista. Povprečni delež odmrle krošnje v semenskih sestojih je variiral med 7,2 in 38,7 %, mortaliteta je bila v povprečju 1,9 %. V klonski plantaži poljskega jesena so bile odkrite velike razlike v poškodovanosti posameznih klonov. Leta 2012 je npr. delež poškodovane krošnje variiral med 14,2 in 83,3 %. Omenjeni obrambni mehanizmi niso bili potrjeni kot vzrok odpornosti. Ugotovljeno je bilo, da v procesu propadanja jesenov pomembno sodelujejo mraznice, in sicer Armillaria gallica, A. cepistipes in A. mellea, in da jesene vse bolj ogrožajo tudi jesenovi podlubniki. Laboratorijski testi so pokazali, da so optimalne temperature za rast glive med 20 in 22 °C, temperature nad 28 °C pa so za uspevanje glive previsoke. Poskusa toplotne obdelave sadik in okuženih poganjkov velikega jesena v vodi sta pokazala, da je možno s primernimi načiniobdelave (npr. 10 ur pri 36-40 °C) uničiti glivo v okuženih tkivih, pri tem pa se preživetja sadik ne ogrozi. Z merjenji temperatur v in na sadikah velikega jesena v naravi je bilo ugotovljeno, da vroča poletna obdobja lahko ovirajo razvoj jesenovega ožiga. Rast glive C. fraxinea in oblikovanje apotecijev teleomorfa Hymenoscyphus pseudoalbidus sta izmed osmih testiranih fungicidov najbolje zavirali sredstvi z aktivnima snovema karbendazim in prokloraz. Rast apotecijev je zelo učinkovito preprečila tudi 24-urna obdelavaokuženih jesenovih pecljev v 0,25 % raztopini uree. 13 od 19 testiranih gliv je v dvojnih kulturah preraščalo kolonije glive C. fraxinea, dve pa sta s kolonijami glive C. fraxinea oblikovale inhibicijske cone. Predvideva se, da je med temi glivami za biološko zatiranje jesenovega ožiga najbolj primerna gliva Hypocrea sp.

26.08.2014