V prispevku je najprej predstavljen kontekst Gvatemale, v katerega je nadalje umeščena etnografska refleksija iz opuščenega plantažnega posestva na vzhodu dežele. Primer je dan v presojo, kako misliti oblast v skrajnih različicah neoliberalne ofenzive kapitala. V drugem delu se besedilo osredotoči na možne izhode, predvsem estetsko-politične prakse svojcev izginulih (desaparecidos) med dolgoletnim vojaškim konfliktom. Študij primera je HIJOS, kot prostor srečanja, kjer so otroci izginulih svoje osebne zgodovine poenotili v pričevanje o celi generaciji družbenih upornikov. Na ta način so se postopno preoblikovali v kolektiv, sposoben političnega življenja, javnega branja realnosti in snovanja sveta po svoji podobi.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-TW8JIIQK

COBISSID

1170573

Objavljeno

10.06.2013

Metapodatki

Citiranje

APA:

Kralj, Gašper (2005). Politično življenje izginulih. Časopis za kritiko znanosti, letnik 33, številka 222, str. 107-122. URN:NBN:SI:DOC-TW8JIIQK from http://www.dlib.si

MLA:

Kralj, Gašper. "Politično življenje izginulih." Časopis za kritiko znanosti letnik 33. številka 222 (2005) str. 107-122.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TW8JIIQK>

Časopis za kritiko znanosti
1973-
(Zbirni zapis)