Na vprašanje, kdaj se je Prešeren zaljubil v Julijo, so prešernoslovci dali različne odgovore: eni leto 1831, drugi pa leto 1833, kot je Prešeren zapisal v sonetu Je od vesel'ga časa teklo leto. Kdor zagovarja letnico 1831, mora razložiti, kaj pomeni sonetna zgodba o velikonočnem srečanju v Trnovem. Za mnoge je izmišljena petrarkistična zgodba, Avgust Žigon pa je l. 1906 predlagal, da sonet opisuje dva resnična dogodka: Prešeren leta 1833 obuja spomin na prvosrečanje iz leta 1831. Žigonovo tezo je prepričljivo kritiziral Kidrič, dokler ni 1939 Grafenauer zapisal, da je na velikonočno soboto cerkev zatemnjena in ne razsvetljena, kot piše v sonetu. To je bil ključni podporni argument Žigonovi tezi. Tu dokazujem, da se je Grafenauer zmotil.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-TX0UCHBW

COBISSID

53899618

Objavljeno

03.07.2015

Metapodatki

Citiranje

APA:

Bjelčevič, Aleksander (2013). Julija je stopila v "cerkev razsvetljeno". Slavistična revija, letnik 61, številka 4, str. 591-604. URN:NBN:SI:DOC-TX0UCHBW from http://www.dlib.si

MLA:

Bjelčevič, Aleksander. "Julija je stopila v "cerkev razsvetljeno"." Slavistična revija letnik 61. številka 4 (2013) str. 591-604.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TX0UCHBW>

Slavistična revija
1948-
(Zbirni zapis)