Velik del raziskovanja komuniciranja in demokracije se naslanja na delo Jürgena Habermasa. Marsikateri vidik njegovega pristopa je bil v novejših razpravah močno kritiziran tako v komunikacijskih študijah kot v politični teoriji. Posebej je problematiziran Habermsov poudarek na racionalnem konsenzu kot cilju javnega komuniciranja. Najvidnejša kritičarka Habermasovega modela javne sfere je Chantal Mouffe s svojim agonističnim modelom demokracije. Na prvi pogled sta modela povsem izključujoča. Toda kako bistvene so razlike med njima v resnici? V čem so nesoglasja? In kakšne so posledice za empirično raziskovanje medijev in komuniciranja? Članek dokazuje,da je v povezovanju normativnih teorij in empiričnega raziskovanja namesto običajnega sprejemanja nasprotnih pozicij obeh modelov treba zadržati določen "teoretski eklekticizem". Kljub nasprotjem med obema modeloma članek dokazuje, da sta obe kritični perspektivi veljavni v premišljevanju o idealih demokratičnega javnega komuniciranja.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-ULRADVA0

COBISSID

27699037

Objavljeno

14.01.2015

Metapodatki

Citiranje

APA:

Karppinen, Kari, Moe, Hallvard, Svensson, Jakob (2008). Habermas, Mouffe and political communication. Javnost (Ljubljana), letnik 15, številka 3, str. 5-21. URN:NBN:SI:DOC-ULRADVA0 from http://www.dlib.si

MLA:

Karppinen, Kari, Moe, Hallvard, Svensson, Jakob. "Habermas, Mouffe and political communication." Javnost (Ljubljana) letnik 15. številka 3 (2008) str. 5-21.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ULRADVA0>

Javnost
1994-
(Zbirni zapis)