Don Quijote, dona Rodríguez y los duques

španski

1997

letnik 30

Cervantes Saavedra, Miguel de, 1547-1616   španska književnost    literarne študije   Cervantes Saavedra, Miguel de: Don Kihot

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Medtem ko Don Quijote prve knjige Cervantesovega romana živi povsem v svetu svojih iluzij o sebi kot potujočem vitezu, se v drugi knjigi njegov lik spremeni: pojavijo se odlomki, ko je Don Quijote povsem razumen, ob tem pa meče luč na okolje, ki njegove racionalnosti ne razume. To je značilno za poglavja, ki govore o Don Quijotu kot gostu vojvode, ki je želel ustvariti pogoje, ki bi Don Quijota čim bolj utrdili v veri o sebi kot potujočem vitezu, da bi se tako visoka družba na vojvodovem dvoru zabavala na njegov račun. Sem spadajo prizori s Sancho Pansom kot vladarjem otoka. Nasveti, ki jih da Don Quijote Sanchu Pansi kot bodočemu vladarju, so modri in globoko moralni. Sancho Pansa se razkrije kot dober vladar, medtem ko je dvor vojvode skorumpiran in vojvodovo vladanje slabo. Brezčutnost dvora do socialne bede pride do izraza v odnosu do neuke žene Sancha Panse, še zlasti pa ob liku ostarele in izčrpane služabnice done Rodriguez ter njene zapeljane in zapuščene hčere. V obeh primerih je vedenje Don Quijota moralno in človeško neoporečno.

19.06.2017