Trajno ohranjanje digitalnih virov dobiva večji pomen predvsem zaradi problematike eksponencialne rasti produkcije digitalnih virov, ki jo je treba razumeti v povezavi z razvojem informacijske tehnologije in informacijske družbe. Posledično nastajajo mnoge pobude na nacionalnih in mednarodnih politično-strateških ravneh, ki skušajo spodbuditi razvoj prakse na področju trajnega ohranjanja digitalnih virov v različnih organizacijah in tako prispevati k reševanju digitalne dediščine. V pregledu stanja trajnega ohranjanja digitalnih virov v Sloveniji skozi perspektivo bibliotekarstva, so izpostavljene tudi nekatere razlike z arhivistiko, ki vplivajo na različno izvajanje in razvoj te dejavnosti tudi v Sloveniji. Za ohranjanje elektronskih publikacij je v Sloveniji po zakonskih določilih odgovorna le Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK), ki pa je zaradi pomanjkanja kadrov in finančnih sredstev začela izvajati prakso šele pred kratkim. Podana je ocena stanja glede na SWOT analizo. Pokazalo se je, da je za dosego optimalnih rezultatov nujno potrebno sodelovanje med vsemi tistimi organizacijami v Sloveniji, ki so soodgovorne za ohranjanje digitalne dediščine.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-8LASDAWV

COBISSID

256306176

Objavljeno

09.08.2011

Metapodatki

Citiranje

APA:

Kavčič-Čolić, Alenka (2011). Pregled stanja trajnega ohranjanja digitalnih virov v Sloveniji. Knjižnica, letnik 55, številka 1, str. 15-38. URN:NBN:SI:doc-8LASDAWV from http://www.dlib.si

MLA:

Kavčič-Čolić, Alenka. "Pregled stanja trajnega ohranjanja digitalnih virov v Sloveniji." Knjižnica letnik 55. številka 1 (2011) str. 15-38.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8LASDAWV>

Knjižnica
1957-
(Zbirni zapis)