Iz zgodovine vesolja v prihodnost človeštva

slovenski

2011

letnik 48, jubilejna

Globalizacija    Sodobna družba   Narava    Ekološka kriza    družba    znanost    energija 

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede

Proces globalizacije sodobnega sveta se kaže po eni strani v vse širši geografski povezanosti človeštva, po drugi pa v vse usodnejši soodvisnosti med človekom in naravo, pri čemer je zlasti pomembno: (a) da človek izhaja iz narave, (b) da jo ustvarjalno preoblikuje in (c) da so od tega preoblikovanja odvisni tudi odnosi med ljudmi samimi - da torej človek s svojim oblikovanjem narave oblikuje posredno tudi samega sebe. Pri tem gre samo za poseben primer postopnega večanja kompleksnosti, kot ga lahko opazujemo na kozmičnem nivoju vse od velikega poka dalje, in je hkrati odvisno od gostote pretoka energije skozi snov, ki jo je mogoče izraziti tudi v fizikalnih enotah, kot je to pokazal ameriški astrofizik Eric Chaisson leta 2001. Ta model pa lahko apliciramo tudi na razvoj človeške družbe. Človekovo oblikovanje narave, ki ga označuje Marx kot razvoj 'produktivnih sil', lahko namreč razumemo predvsem kot črpanje virov energije, ki je potrebna za vzdrževanje določene stopnje družbene kompleksnosti. Sodobno ekološko krizo pa lahko razumemo kot problem omejenih virov energije spričo vse večje družbene kompleksnosti. Rešitev lahko vidimo v vse širši družbeni kooperaciji, odpravljanju družbene neenakosti in fetišizma privatne lastnine, pa tudi v globalizaciji znanosti, za katero se je zavzemal že Marx. Kot primer take globalizacije navaja avtor takoimenovano big history holandskega zgodovinarja Freda Spiera.

19.06.2014