Critique de la "Natürlichkeitstheorie": "Natürlichkeit" ou fréquence?

francoski

2000

letnik 40, številka 1

lingvistika    teorija naravnosti

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Avtor nasprotuje teoriji W. Mayerthalerja, predstavljeni v knjigi Morphologische Natürlichkeit, da je namreč ugotavljanje pogostnosti nekega jezikovnega pojava za opis strukture jezika brez vrednosti: v vseh primerih, ki jih avstrijski jezikoslovec navaja, je odločilni dejavnik ravno pogostnost in ne označenost ali neoznačenost. Nadalje govori avtor o svoji vlogi pri študiju frekventnosti v jeziku in jo zgoščuje v teh postavkah: 1. v jeziku vlada zakonitost, da so bolj rabljene jezikovne prvine bolj odporne do sprememb kot manj rabljene; 2. frekvenca je lahko vzrok za nepravilni fonetični razvoj; 3. bolj rabljene jezikovne prvine kažejo več razlik od manj rabljenih; raba več leksemov (npr. pri glagolu) je samo poseben primer tega pravila, saj ne gre za polnenje "praznih predalov". Pogostnost rabe in ne Natürlichkeit ima v jeziku bitno vlogo.

10.06.2016