Od skenograma do digitalnega arhiva : racionalizacija procesov digitalizacije publikacij na področju kulture
From scans to digital repository: digitization process : rationalization for culture public sector in the field of culture

slovenski

2014

letnik 58, številka 1/2

digitalni arhivi   digitalizacija    kultura    digitalne zbirke   upravljanje 

Zveza bibliotekarskih društev Slovenije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Javne institucije hranijo pomembne zbirke fizičnih gradiv s področja kulture in znanosti. Že več kot desetletje se na podoben način ukvarjajo s problematiko digitalizacije in zahtevami po trajnem ohranjanju nastalih e-vsebin. Hkrati opažamo, da je veliko večja množica tistih javnih institucij, ki se še vedno bolj ali manj uspešno ukvarjajo z začetnimi težavami pri digitalizaciji gradiv. Razloge za neskladje med enimi ni drugimi lahko iščemo v različnih dejavnikih, kot so: pomanjkanje znanja informatike, omejena finančna sredstva in kadri, ki jih javne institucije lahko namenijo prenosu fizičnih gradiv v digitalni medij, predvsem pa omejeni viri za nujno upravljanje procesov arhiviranja, vzdrževanje arhiva in zagotavljanje trajne dostopnosti do e-vsebin uporabnikom. V Narodni in univerzitetni knjižnici razvijamo poslovni model, ki bo sorodnim institucijam lahko zagotovil uspešno digitalizacijo in oblikovanje lastnih e-zbirk, ki poleg digitalizacije vključuje tudi model trajnega ohranjanja in zagotavljanja javnega dostopa do e-vsebin. Celotni proces sestavljajo faze, kot so: izbor in priprava fizičnega gradiva, preverjanje avtorskih in drugih upravičenj na gradivu ter oprema digitalnih različic publikacij s pripadajočo licenco Creative Commons, priprava parametrov digitalizacije in bibliografskih podatkov o gradivu, postopek digitalizacije gradiva, vključevanje bibliografskih podatkov v e-publikacijo, postopek avtomatske razpoznave besedila, arhiviranje gradiva in zagotovitev dostopa do le-tega. Nekatere aktivnosti nastopijo v procesu digitalizacije zgolj v določeni fazi, druge pa skozi ves "življenjski tok" e-publikacije. Zagotavljanje dostopa in trajno ohranjanje morata biti podprti ves čas. V posebnih primerih lahko nastopi potreba po spremembi nekaterih bibliografskih podatkov - npr. licence oz. modalitet dostopnosti. Potreba po spremembi se lahko pojavi zaradi časovne komponente (pretek trajanja licence, publikacija preide v javno uporabo itd.) ali spremenjenega dogovora z nosilcem avtorske in sorodnih pravic. Z uresničitvijo poslovnega modela želimo prispevati k racionalizaciji porabe javnih sredstev v ta namen, a hkrati spodbuditi večjo ponudbo e-vsebin po spletu uporabnikom ter zagotoviti varno trajno ohranjanje e-vsebin. Pomembno je poudariti, da se z digitalizacijo problematika, povezana z ohranjanjem fizičnega gradiva in njegove e-oblike, ne konča, temveč le razširi iz fizičnega tudi v digitalno okolje.

08.04.2015