Tienen ventajas cognitivas los bilingües sobre los monolingües?

španski

2007

letnik 47, številka 1

dvojezičnost    enojezičnost   psiholingvistika 

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Od začetkov 19. stoletja do nekako šestdesetih let je vladalo med raziskovalci prepričanje, da je za dojemanje in komunikacijo v jeziku dvojezičnost škodljiva, ker naj bi nekako razpolovila inteligenčni in celo duhovni razvoj. V 20. stoletju se je to gledanje v ZDA močno razširilo: dvojezičnost naj bi prinašala več škode kot koristi, saj naj bi bila za možgane dodatna obremenitev in prepreka za usvajanje jezika večine in morda celo vzrok za razcepljenost osebnosti. Mnenje, da vpliva dvojezičnost na sposobnost dojemanja negativno, temelji na dveh postavkah. Prva je nekaka primerjava s tehtnico z dvema skledicama: več ko je snovi na eni, manj je ostane za drugo; se pravi, bolj ko se govoreči posveča drugemu jeziku, manj spretnosti bo imel za izražanje v prvem. In drugič: več jezikov kot se govori, manj časa, energije, zavzetosti ostaja za druge razsežnosti učenja. Sprašujemo se, ali ima enojezični govorec res več časa in prilike za urejanje svojih misli; nadalje, ali sposobnost za govorjenje dveh ali več jezikov vpliva na miselnost. In končno, ali je enojezični govorec bolj inteligenten kot dvojezični. Prispevek želi osvetliti ta vprašanja in pretehtati dognanja nekaj raziskav o vplivu dvojezičnosti na dojemanje v jeziku.

10.06.2016