Primerjava strukture gozdnih sestojev in sestave rastlinskih vrst v pragozdu in gospodarskem gozdu ter presoja uporabnosti izsledkov za gozdarsko načrtovanje
A comparison of stand structure and plant species composition between virgin fores t remnansts and managed forests, and result considerations with regard to forestry planning

slovenski

2000

biodiverziteta   biotska raznovrstnost   gozdovi   pragozd

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Avtor prikazuje izsledke primerjalne raziskave strukture gozdnih sestojev in rastlinske sestave v pragozdu Rajhenav in gospodarskem gozdu. V gospodarskem gozdu je mozaičnost horizontalne strukture bolj izrazita, število vrzeli in mladovij je večje, njihova površina tudi večja. V gospodarskem gozdu je več kot za polovico nižja lesna zaloga, delež debelega drevja in količina mrtvega drevja sta občutno manjša kot v pragozdu, drevesna sestava je pestrejša, v pomladku uspeva večje število drevesnih vrst. Zeliščna plast je bolje razvita v gospodarskem gozdu, kjer smo evidentirali večje število vrst, njihovo obiljeje v splošnem tudi večje. V cikličnem razvoju gozdnih sestojev od mladovij do debeljakov in pomlajencev se število in obilje vrst v zeliščni plasti povečujeta. Raziskava potrjuje, da je razmerje razvojnih faz gozda primeren kazalec za posredno ocenjevanje različnih kriterijev trajnostnega gospodarjenja z gozdovi.

29.06.2011