Avtor v prispevku obravnava (de)sekularizacijske oz. (re)konfesionalizacijske procese v Evropi na prelomu tisočletja. Posebej prikaže potek teh procesov v vzhodno- in srednjeevropskih državah po sistemskih obratih. Pri tem se opre na teorijo o sekularizaciji, na Inglehartovo teorijo o postmodernizmu in njegovo operacionalizacijo, zgrajeno na dimenziji 'tradicionalno-sekularno, racionalno' in 'materialno-postmaterialno'. Analiza (povzeta in lastna) potrdi, da sekularizacija označuje prevladujoče stanje in trend v religijskem polju evropskih družb na prehodu v novo tisočletje. Pokaže na pomen družbenega konteksta (religijsko-kulturni izvor, stopnja ekonomske razvitosti, demokratična avtoritarna narava sistema, sistemski obrati, osamosvajanje in nastajanje novih držav) na potek sekularizacije oz. konfesionalizacije in še posebej na vpliv sistemskih obratov na spremembe v religijskem polju evropskih družb oz. držav. Najbolj sekularizirane so visoko razvite in demokratične (moderne) skandinavske družbe protestantskega religijsko-kulturnega izvora; za manj razvite, formalno demokratične postkomunistične države ortodoksnega religijsko-kulturnega izvora pa je značilno, da sistemski obrati v njih sprožajo religijske obrate: oživljanje etnično-religijske identitete in frontalno rekonfesionalizacijo.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-M1KAH9BE

COBISSID

31869021

Objavljeno

16.02.2015

Metapodatki

Citiranje

APA:

Toš, Niko (2013). (De)secularisation or (re)confessionalisation processes in Europe. Teorija in praksa, letnik 50, številka 1, str. 172-204, 263-264. URN:NBN:SI:doc-M1KAH9BE from http://www.dlib.si

MLA:

Toš, Niko. "(De)secularisation or (re)confessionalisation processes in Europe." Teorija in praksa letnik 50. številka 1 (2013) str. 172-204, 263-264.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M1KAH9BE>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)