Nekaj scenarijev vplivov gozdne politike na kroženje ogljika na primeru Slovenije

slovenski

2007

letnik 65, številka 5/6

gozdarska politika   kroženje snovi   ogljikov krog   konvencije   podnebje    Slovenija 

Zveza gozdarskih društev Slovenije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V prispevku je predstavljen model tokov in skladišč ogljika v organski snovi povezani z gozdom za namene gozdne politike. Zlasti glede ohranjanja mrtve organske snovi je pomembno preprečevati steljarjenje in gozdne požare, sicer pa se je ob ohranjanju stabilne površine gozdov smotrno osredotočiti na živo organsko snov v gozdnih ekosistemih, ki se jo v Sloveniji ohranja z določanjemnajvečjega možnega poseka. Njen delež je bil za slovenske gozdove ocenjen na 53 % in bi se moral v smislu doseganja optimalne lesne zaloge še nekoliko povečati. Izdelani so trije scenariji možnih vplivov odločitev v gozdni politiki na učinek gozdno-lesnega sektorja na zaviranje naraščanja koncentracij CO2 v atmosferi do leta 2100. Dva scenarija z uravnoteženo stopnjo sečenj glede na prirastek v smislu trajnostnega gospodarjenja z gozdovi kažeta boljše učinke na kroženje ogljika kot scenarij, po katerem bi gozdove v Sloveniji prepustili naravnemu razvoju brez sečenj. Ti učinki so posledica vloge lesnih proizvodov pri nadomeščanju ogljika, ki bi se sicer v atmosfero sprostil iz fosilnih goriv ob njihovi neposredni energetski uporabi ali pri proizvodnji materialov, ki jih je mogoče nadomestiti z lesnimi proizvodi zlasti v gradbeništvu. Celotni zaviralni učinek gozdno-lesnega sektorja na koncentracije CO2 je ob trajnostnem gospodarjenju z gozdovi in smotrni rabi lesa ocenjen na obseg, ki je enak prirastku lesa, če ga izrazimo z ekvivalentom CO2. Ta učinek je lahko nenehen, medtem ko bi lahko gozdovi delovali kot ponor CO2 največ do leta 2040, če želimo, da ohranjajo njihovo multifunkcionalno vlogo.

16.09.2009