Članek tematizira fenomen meje med EU in državami na Sredozemskem morju. Begunska kriza je sprožila proces, v katerem se abstraktno-formalna meja spreminja v konkretno-politično. Te meje so zarisale Zahodne sile, zato nikoli niso obstajale v razsežnosti, ki jo ontologija meje narekuje, tj. kot odnos absolutne drugosti. Nasprotno, soočali smo se s političnim in moralnim imperializmom, ki je nadomestil vojaškega in je vselej zlahka prosto prehajal te meje. Eskalacija begunske krize je EU prisilila, da pri soočanju z njo namesto retorike človekovih pravic kot univerzalnega koncepta vpelje retoriko interesa, ki je tipični partikularni koncept. S tem se oblikuje konkretno-politična meja na Mediteranu, ki kljub deklaratornemu opuščanju kolonialne tradicije nikoli ni bila pripoznana. To ne bo vodilo v zapiranje Evrope, nasprotno, nastali bodo pogoji za oblikovanje zdravega odnosa z državami Severne Afrike in Bližnjega vzhoda, ki jim bo pripoznana popolna subjektiviteta, kar lahko vodi do reševanja begunske krize pri njenem temelju.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-OQSBJEJ3

COBISSID

1539005380

Objavljeno

05.09.2018

Metapodatki

Citiranje

APA:

Svetlič, Rok (2016). Begunska kriza in meja EU. Teorija in praksa, letnik 53, številka 6, str. 1458-1467, 1513. URN:NBN:SI:doc-OQSBJEJ3 from http://www.dlib.si

MLA:

Svetlič, Rok. "Begunska kriza in meja EU." Teorija in praksa letnik 53. številka 6 (2016) str. 1458-1467, 1513.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OQSBJEJ3>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)