Državne rabe kulturnih pomenov za politične namene : produkcija nacionalnih ljudi in plebiscitna propaganda na Koroškem 1920

slovenski

2006

letnik 13, supl.

država    komuniciranje    propaganda    politične komunikacije   Avstrija    Koroška    plebiscit    1920 

Evropski inštitut za komuniciranje in kulturo - EURICOM
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Država lahko instrumentalizira povsem arbitrarne in kulturno specifične koncepte za politične namene, da bi dosegla neke politične cilje, kot na primer izgradnjo nacionalne identitete. Avtorica se v članku ukvarja s kritično analizo rabe kulturnih pomenov za namene političnega komuniciranja države. Osredotoči se na študijo primera plebiscitne propagande, ki sta jo na Koroškem izvajali Avstrija in Kraljevina SHS leta 1920 pred plebiscitom, ki je odločil o pripadnosti Koroške k Avstriji. Plebiscitna propaganda je tista oblika razkazovanja politične moči obeh državnih formacij, ki odigra eno izmed ključnih vlog pri produkciji nacionalnih ljudi na Koroškem ter pri poglabljanju nacionalnih razlik med njimi. Prek takšnih komunikacijskih praks držav se je nacionalnost ne le institucionalizirala, ampak je začela tudi intenzivno vstopati v vsakdanje življenje. Ta primer nam pokaže, kako država v komuniciranju s prebivalci doseže nek splošno sprejeti konsenz, ko poljubne kulturne pomene spreminja v nacionalne in tako nadzira svojo populacijo. Rezultat plebiscita moramo zato razumeti kot produkt takšnih komunikacijskih praks države, ne pa kot odraz neke vnaprej obstoječe nacionalne volje Korošcev. Nacionalna meja na Koroškem ni zgodovinska nujnost, ampak je produkt trka državotvornih diskurzov, ki vsaj že od plebiscita naprej formirajo nacionalne ideologije in s tem omogočajo teren za reproduciranje nacionalnih razlikovanj.

14.01.2015