Beispiele der Theoriebildung in der Musikwissenschaft

nemški

1999

letnik 35

muzikologija   teorija   znanstvena metodologija

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

Ena od pobud za nastanek pričujočega prispevka je problematika znanstvene interdisciplinarnosti oziroma pretoka teorij iz ene discipline v drugo, kakor jo je zaslediti v objavah sociologa Niklasa Luhmanna. Če nadalje sledimo pripombi muzikologa H.-P. Reineckeja, da je treba muzikologijo podvreči "opazovanju drugega reda", orišemo nalogo lastnega dela: opazovati, kako muzikologija opazuje konkretno teorijo, na tem mestu Luhmannovo sistemsko teorijo. Tudi samo opazovanje opazovanja pri tem izhaja iz teoretičnega inštrumentarija Luhmannove teorije oziroma iz orisa medsebojnih razmerij med sistemsko teorijo in nekaterimi drugimi teorijami. Opazovanje muzikoloških del (C. Gottwalda, U. Moscha, T. Casimira, U. Taddaya, N. Schäblitza in H. Möllerja) razkriva, da le-ta bolj ali manj modificirajo Luhmannovo sistemsko teorijo, večidel tako, da npr. ne sprejmejo njegove teze o ločenosti psihičnihin socialnih sistemov. V sklepni diskusiji je predmet razmisleka tezaknjiževnega teoretika J. Fohrmanna, po kateri omogočajo opazovanje druge discipline le obstoječe disciplinarne matrice. Ob koncu skušam s pomočjo sistemsko-teoretičnega pojma "re-entry" ugotoviti položaj lastnega opazovanja.

16.09.2009