CIP - pregled razvoja in primerjava organizacijskih in strokovnih pristopov v ZDA, Kanadi, ZRN in Jugoslaviji (Sloveniji)

slovenski

1991

letnik 35, številka 1

katalogizacija v publikaciji   CIP    zgodovinski pregledi   ZDA    Kanada    ZRN    Jugoslavija    Slovenija 

Narodna in univerzitetna knjižnica

Zamisel, da bi bil kataložni zapis natisnjen že v publikaciji sami in s tem takoj dostopen za strokovno delo knjižničarjev, založnikov in knjigotržcev, se je pojavila v ZDA že v 70. letih 19. stoletja. Ob sicer ponesrečenem poskusu Kongresne knjižnice v Washingtonu v letih 1958-59 so se izoblikovala načela za obdelavo publikacij pred izidom, ki je v ZDA stekla 1970. leta. Kriteriji za izbor gradiva, vključenega v CIP, so odvisni od količine in zvrsti založniške produkcije. V zadnjih letih so zajeli tudi neknjižno gradivo. Obdelava za CIP poteka povsod na podlagi korekturnih odtisov in/ali posebnih formularjev v osrednjih (nacionalnih) knjižnicah, ki prevzamejo določeno jezikovno in/ali regionalno geopolitično območje. Po strokovni plati je CIP izdelan v skladu z mednarodnimi standardi (ISBD,UDK) oz. nacionalnimi pravili za katalogizacijo in klasifikacijo. Obseg kataložnih zapisov sega od osnovnih elementov (naslov) do popolnih bibliografskih opisov z značnicami glavnega in dodatnih vpisov in predmetnimi oznakami (klasifikacija, gesla). V skladu s svojim dolgoročnim projektom mednarodne bibliografske kontrole je IFLA z izdajo priporočilnih standardov 1986 napravila prvi korak k poenotenju in s tem k večji uporabnosti CIP-a. CIP zapisi se objavljajo tudi v posebnih bibliografijah knjig v tisku, v Sloveniji pa celo v Delu. Poleg tega služijo za kontrolo slovenskega obveznega izvoda, po prejemu le-tega pa jih dopolnimo z manjkajočimi podatki

27.01.2014