Slov'jans'ko-shidnoromans'ka vzajemodija v gidronimii basejnu Dnistra : oryginal'ni nazvy ta strukturno adaptovani utvorenn'a

ukrajinski

2015

Dnester (reka)   etimologija   geografska imena   romanski jeziki   slovanski jeziki   vodna imena

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V prispevku so obravnavani hidronimi porečja Dnestra, ki v svoji strukturi odražajo vzhodnoromanske jezikovne prvine: celotni leksemi, osnove, afiksi, obenem pa tudi imena vodnih objektov (genetsko slovanska, turko-tatarska), prilagojena vzhodnoromanskemu jezikovnemu sistemu. Posebna pozornost je posvečena največji skupini imen z vzhodnoromanskimi formalnimi značilnostmi, ki so nastala z onimizacijo ustreznih geografskih apelativov (pa tudi splošno rabljenih leksemov za zaznamovanje velikosti, oblike ali drugih kakovostnih značilnosti vodnega objekta) ali s transonimizacijo bližnjih toponimov (mikrotoponimov, oronimov), izpeljanih iz leksemov s pretežno geografsko semantiko. Na podlagi etimološke analize vzhodnoromanskega fragmenta dnestrskega hidronimikona je ugotovljeno, da so se dolgotrajni ukrajinsko-moldavski in ukrajinsko-romunski stiki odrazili ne le na vzhodnoromanskih izposojenkah v apelativnem fondu ukrajinskega jezika, temveč so vplivali tudi na oblikovanje toponimikona v porečju Dnestra, še zlasti v njegovem spodnjem delu. Delež vzhodnoromanskih in na vzhodnoromanski podlagi adaptiranih hidronimov resda ni velik (okrog 150 enot), kronološke meje njihovega nastanka pa je v prikarpatskem delu Dnestra mogoče postaviti v obdobje 13.-18. stoletja, v medrečju Pruta in Spodnjega Dnestra pa med koncem 14. in 18. stoletjem.

11.01.2018