Ljudska pesem Lepa Vida v kontekstu sredozemskih sorodnic in ljudskih pesmi o Kraljeviču Marku

slovenski

2020

letnik 30, številka 1

črn zamorec   Kraljevič Marko   Lepa Vida   ljudska balada   slovensko slovstvo   sredozemske balade

Zgodovinsko društvo za južno Primorsko
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V različnih variantah ohranjena ljudska pesem o Lepi Vidi ima z arhetipsko vsebino in s številnimi literarnimi predelavami od Prešerna naprej razsežnost mita, ki pomembno oblikuje kolektivni spomin Slovencev in se v njem razbirajo prvine slovenstva. Pričujoči prispevek predstavi vse variante ljudske družinske balade Lepa Vida. V njenem variantnem nizu se mlada mati-žena v dveh ihanskih variantah raje odloči za smrt, kot bi odšla z ugrabiteljem na tuje, zato sta ti varianti umeščeni v kontekst albansko-kalabrijsko-sicilskih balad o ugrabljeni mladi ženi-materi, ki prav tako tragično končajo. Variantni niz slovenske Lepe Vide prikazuje različne oblike izgnanstva mlade žene-matere, njeno ponovno vrnitev v razpadli dom, bivanje na tujem in s tem tudi upor proti tradiciji, v obeh variantah s tragičnim koncem pa mlada mati-žena najizraziteje varuje družino, dom in krščansko tradicijo. Ob opisu negativne semantike črnega zamorca in črnega Arabca je nakazana še povezava med Lepo Vido in izbranimi ljudskimi pesmimi o Kraljeviču Marku, v katerih le-ta rešuje mlade sužnje iz rok črnega Arabca.

02.07.2020