V kratkem romanu Susana y los cazadores de moscas Susana in lovci na muhe (1938) nam Baroja pove zgodbo o nekem povsem običajnem moškem, ki se je zaradi izbruha španske državljanske vojne primoran izseliti v tujino. Baroja se tako delno poistoveti s protagonistom, saj si je moral tudi sam na novo urediti življenje v Parizu, ko je ob izbruhu vojne sklenil prostovoljno oditi v Francijo. Namen tega prispevka je v luči analize Barojove politične misli in vsebine obravnavanega dela pokazati na številna biografska in ideološka ujemanja med avtorjem in literarno osebo ter prispevati k utemeljitvi, zakaj enega od manj znanih romanov iz književnega opusa baskovskega pisatelja lahko beremo po avtobiografskem ključu.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-TE01GTT9

COBISSID

60194658

Objavljeno

18.07.2016

Metapodatki

Citiranje

APA:

Crippa, Francesca (2015). La literaturización de la experiencia del exilio como síntesis de la trayectoria política barojiana. Verba hispanica, številka 23. URN:NBN:SI:doc-TE01GTT9 from http://www.dlib.si

MLA:

Crippa, Francesca. "La literaturización de la experiencia del exilio como síntesis de la trayectoria política barojiana." Verba hispanica številka 23 (2015).
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TE01GTT9>

Verba hispanica
1991-
(Zbirni zapis)