Slovenščina v evropski jezikovni mavrici

slovenski

2002

letnik 18, številka 40

slovenščina    sociolingvistika    jezikovna politika   Evropa    Evropska unija 

Slovensko sociološko društvo
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Slovenija je resna kandidatka za vstop v Evropsko unijo. Kaj to pomeni za slovenski jezik in kaj za slovenske državljane in njihovo sporazumevalno zmožnost? Na prvi pogled se morda zdi, da evropski integracijski procesi na posameznih področjih javnega življenja pomenijo nevarnost jezikovni in kulturni identiteti posameznih skupnosti; toda izkušnje nekaterih nedavno pridruženih članic, npr. Švedske ali Finske kažejo, da je nacionalni jezik po vključitvi v EU deležen bistveno večje promocije kot prej. Res pa je, da integracijski procesi postavljajo vsako, tudi slovensko jezikovno načrtovanje pred nujne nove naloge: slovenskemu jeziku morajo zagotavljati ustrezen status v državnem in meddržavnem okviru, hkrati pa morajo poskrbeti tudi za ustrezno podporo načrtovanega statusa: na področju poučevanja slovenščine kot prvega ter kot drugega/tujega jezika; na področju testiranja znanja slovenščine in ustreznega certifikatnega sistema; na področju uporabnega jezikoslovja, jezikovnih virov in jezikovnih tehnologij; na področju prevajalskega izobraževanja ipd. K temu je treba pritegniti tudi načrtovanje sporazumevalne zmožnosti v tujih jezikih. Nekateri koraki so v Sloveniji že storjeni, drugih pa se bo še treba lotiti. Skrajna stopnja zagotavljanja statusa slovenskega jezika pa pomeni formalnopravno določanje statusa. V zadnejm času se na tem področju kažejo pritiski v obliki neuravnoteženega pristajanja na evropske pravne direktive, ki v imenu nediskiminatorne obravnave državljanov EU po vsej EU uveljavljajo nekatere diskriminatorne jezikovnopolitične odločitve za pridružene države (in jezikovne) skupnosti.

03.05.2018