New Zealand and Slovenia : cultural contacts, 1923-2000

angleški

2003

letnik 36, številka 1/2

kulturni stiki   literarana recepcija   Nova Zelandija   novozelanska književnost   potopisi   prevodi   Slovenija   slovenska književnost

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Slovenija in Nova Zelandija sta zelo oddaljeni deželi in njuna zgodovina in položaj v svetu se močno razlikujeta. Kljub tamu pa so se med njima le stkali nekateri politični, gospodarski in kulturni stiki. Prve poskuse političnega in gospodarskega sodelovanja z Novo Zelandijo zasledimo že pred letom 1991, ko je bila Slovenija še del Jugoslavije, kjer gre za stike med Beogradom in Wellingtonom. Po osamosvojitvije sicer prišlo do posameznih poskusov navezave političnih in gospodarskih stikov, toda velika geografska oddaljenost, neprepoznavnost in finančne težave, s katerimi se otepata obe deželi, niso primeren temelj za uspešno gospodarsko sodelovanje. Na kulturnem področju so stiki prav tako skromni in vezani na osamljene primere obiskov umetniških skupin, posamezne opise ali časopisne članke. Veliko bolj so slovenskim bralcem Novo Zelandijo približali potopisci. Prva Slovenka, za katero vemo, daje potovala na Novo Zelandijo, je bila Alma Karlin. Po prvi svetovni vojni je med svojim popotovanjem obiskala tudi Novo Zelandijo. Več desetletij kasneje je svoje opise teh krajev in ljudi ponudil slovenskim bralcem Miran Ogrin, nato pa še Tomo Križnar in Bogomil Ferfila. Omenjeni avtorji so vsak posvoje potovali po deželi in jo odkrivali s svojega zornega kota. Njihove ugotovitve so v bistvu zelo podobne. Zelo pomembno je tudi njihovo predhodno vedenje o deželi in njenih prebivalcih, prav tako pa njihova splošna razgledanost po svetu, ki jim je omogočala primerjanje, povezovanje, analiziranje spoznanj in nova sklepanja. Tudi s prebiranjem novozelandskih literarnih del, ki so prevedena v slovenščino, lahko slovenski bralci spoznavajo življenje in kulturo v tej oddaljeni deželi. Najpomembnejši v tem pogledu je ustvarjalni opus Katherine Mansfield, ki je vse svoje življenje podredila umetniškemu ustvarjanju. Slovencem jo je odkril predvsem Jože Udovič, ki je leta 1963 v knjigi Družba v vrtu predstavil izbor kratkih zgodb te plodovite pisateljice. Poleg tega imamo v slovenskem prevodu še nekatere romane in kratke zgodbe ali odlomke iz romanov drugih novozelandskih literarnih ustvarjalcev.

19.05.2016