Kritična analiza napotitev na elektrodiagnostično preiskavo perifernega živčevja
Critical analysis of referrals to electrodiagnostic examination of the peripheral nervous system

slovenski

2003

letnik 72, številka 4

Brahialni pletež   elektrodiagnostika   Elektromiografija   Križ, bolečina   Nevritis   nevrologija   Nevrološka preiskava   periferno živčevje   Periferno živčevje, bolezni   Zapestni prehod, sindrom

Slovensko zdravniško društvo
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Izhodišča. Pri delu v elektromiografski (EMG) ambulanti klinični nevrofiziologi opažamo številne napotitve preiskovancev brez okvare perifernega živčevja. Tovrstne napotitve ne izboljšujejo obravnave bolnikov, ampak preiskovance in zdravstveno osebje po nepotrebnem obremenjujejo. Namen naše raziskave je bil na reprezentativnem vzorcu preveriti ustreznost napotitev na elektrodiagnostične preiskave, poiskati vzroke za morebitne slabosti in predlagati možne rešitve. Metode. V raziskavi smo iz arhiva Inštituta za klinično nevrofiziologijo v Ljubljani izbrali vse preiskovance, ki jih je avtor pregledal v "splošni" EMG ambulanti v prvi tretjini leta 2002.S pomočjo opisne in multivariantne statistike smo iz zbranih podatkov izračunali napovedne dejavnike za oblikovanje nevrološke napotne diagnoze in za patološke izvide elektrodiagnostičnih preiskav. Rezultati. V raziskavo smo vključili 300 preiskovancev, 42% moških. Z nevrološko diagnozo je bilo napotenih 55% preiskovancev. Okvaro perifernega živčevja smo elektrodiagnostično potrdili pri 45% preiskovancev (sindrom zapestnega prehoda50%, radikulopatijo 25%, ostale mononevropatije 15%, polinevropatijo 9%). Pri 9% preiskovancev smo našli le klinične, pri 47% pa ne kliničnih in neelektrofizioloških znakov okvare. Z multivariantno analizo smo našli pozitiven vpliv napotitve z nevrološko diagnozo, navedbe mravljinčenja in najdbe šibkosti ali motene senzibilitete ter negativen vpliv navedbe bolečin in napotne diagnoze cervikobrahialgija ali lumboishialgija na patološki elektrodiagnostični izvid. Napovedna vrednost izoliranih bolečin in ob izključitvi sindroma zapestnega prehoda tudi mravljinčenja je bila nizka (9% in 16% patoloških preiskav). Z izjemo 20 preiskovancev s sindromom zapestnega prehoda pri nobenem od preiskovancev z normalnim kliničnim nevrološkim izvidomnismo našli elektrodiagnostične abnormnosti.

10.04.2014