Early celticity in Slovenia and at rhaetic Magre (Schio)

angleški

2006

letnik 46, številka 1

Slovenija    keltščina   etruščina   Retija    primerjalne študije

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Zgodnje oblike celinske keltščine (okrog 550-50 pr. Kr.) so bile razširjene v severnem alpskem pasu italijanskega polotoka od jezer Maggiore in Como na zahodu do Slovenije na vzhodu. Fragmenti keltskih napisov s tega območja so seohranili v različnih lokalnih abecedah, na katere je vplivala prvenstveno etruščina (retščina) . V teh sicer skopih besedilih lahko spoznavamo, kako se je v železni dobi pismenost razširjala z mediteranskega področja proti severu v keltsko Evropo. Zgodnje jezikovne in kulturne stike med etruščino (retščino), keltščino in venetščino pa lahko še posebej opazujemo na osnovi votivnih napisov, povezanih s čaščenjem boginje Reitije v svetišču v kraju Magre (schio) severno od Vicenze. Zdi se, da imamo tu pred seboj tri larijske čuvajke blaginje in plodnosti skupaj: to so Estija - Esija (Ariadna / Vesuna) - Reitija (Artemis / Atena). V članku avtor z jezikoslovnega stališča analizira nekaj magrejskih napisov, predvsem v odnosu do keltščine, pa tudi z vidika njihovih epigrafskih značilnosti. Vezi med otoško keltščino in vzhodno keltščino, kot se odraža v italijanskem Magreju in na slovenskem Igu, so presenetljivo in obenem enigmatično močne. Tako npr. V enem izmed magrejskih votivnih napisov najdemo onomastično pojavitev keltske osnove boudi- ' zmaga',prisotno tudi v britanskem imenu Boudicca (sic, Tacitus, Agr. 16,1) za slavno kraljico Icenov, ki je v letih 60 - 61 pr. Kr. vodila tragično neuspešen upor proti rimskim oku-pa-tor-jem.

10.06.2016