V članku avtorja obravnavata temeljno problematiko v prehodu od srednjeveške k moderni politični teoriji - razmerje med krščanskim korporativizmom ter liberalizmom. Najizrazitejši prehod med navedenima doktrinama avtorja prepoznata v politični misli Thomasa Hobbesa, ki s koncepcijo negativne svobode postavi temelje liberalne politične doktrine in se tako, absolutističnim tendencam navkljub, izkaže za začetnega konstruktorja modernega miselnega okvirja. Moderna konceptualna inovacija je prepoznana kot intelektualni refleks takratnega progresivnega družbenega razreda - meščanstva na srednjeveški organicizem ter njegovo pojmovanje posameznika in družbe. Hobbesov posameznik je racionalen ter avtonomen družbeni akter, ki prek zasebne lastnine drži distanco do skupnosti, kateri pripada. S tem se vzpostavi kot nosilec modernega projekta izgrajevanja kapitalistične družbene ureditve.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-VBBQ3AUX

COBISSID

35051613

Objavljeno

05.09.2018

Metapodatki

Citiranje

APA:

Spruk, Jure, Lukšič, Igor (2017). Thomas Hobbes. Teorija in praksa, letnik 54, številka 3/4, str. 458-476, 698-699. URN:NBN:SI:doc-VBBQ3AUX from http://www.dlib.si

MLA:

Spruk, Jure, Lukšič, Igor. "Thomas Hobbes." Teorija in praksa letnik 54. številka 3/4 (2017) str. 458-476, 698-699.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VBBQ3AUX>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)