V prispevku s foucaultovsko arheološko-genealoško konceptualizacijo diskurza analiziramo konstituiranje marketinške discipline v povojnih ZDA (1945-1974). Marketinški koncept, ki je specifičnost marketinga opredelil z idejo postavitve spoznavanja in zadovoljevanje potrošnika (njegovih potreb, želja, zahtev) na izhodišče delovanja podjetij/organizacij in se je v povojnih desetletjih vzpostavil kot temeljni teoretski koncept discipline, predstavimo kot izjavo, potrošnika pa kot njen derivat in formirani objekt marketinškega diskurza. V nadaljevanju se posvetimo vprašanju pogojev možnosti vznika marketinškega koncepta in ugotovimo, da so uveljavitev keynesianske politične ekonomije in na njej temelječa ekonomska politika države, razvoj na področju tržnega raziskovanja, rojstvo pravic potrošnikov, sprejetje obsežnega sklopa zakonodaje za zaščito potrošnikov in institucije novega vala potrošniškega gibanja temeljili na predpostavki obstoja specifične entitete potrošnika in tudi ustvarjali potrošnika kot vse pomembnejšo, vse samostojnejšo in vse naravnejšo politično-ekonomsko kategorijo in točko identifikacije ter s tem delovali kot zgodovinski pogoji možnosti, ki so odprli prostor, v katerem je lahko vzniknil marketinški koncept.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-WOARZUSJ

COBISSID

30655837

Objavljeno

03.05.2018

Metapodatki

Citiranje

APA:

Huš, Katja (2011). Marketinški diskurz. Družboslovne razprave, letnik 27, številka 67, str. 77-95, 115. URN:NBN:SI:doc-WOARZUSJ from http://www.dlib.si

MLA:

Huš, Katja. "Marketinški diskurz." Družboslovne razprave letnik 27. številka 67 (2011) str. 77-95, 115.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WOARZUSJ>

Družboslovne razprave
2014
(Zbirni zapis)