El papel de la prosodia en la expresión de la ironía en espanol

španski

2017

španščina    intonacija   prozodija   ironija    govorjeni jezik

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Ko se verbalna ironija, po svojem bistvu večglasje, pojavi v govorjenem sporazumevanju, jo pogosto spremljajo svojevrstna intonacija, tonski potek in vrsta naglasa (Ruiz Gurillo 2009; Becerra Valderrama 2011). Prozodija potemtakem igra pomembno vlogo znotraj parajezikovnega sklopa informacij v konkretni sporazumevalni situaciji (Poyatos 1994; Couper-Kuhlen 2000) in je pogosto celo odločilna pri poslušalčevem prepoznavanju in ustrezni interpretaciji ironično rabljenih besed. Španski jezik razpolaga z manj skladenjskimi vzorci, ki bi omogočali ironične pomene (npr. položaj pridevnika po Haverkate-u 1985), iz česar sledi, da si raziskovanje intonacijske vloge, verjetno ključnega sredstva pri govorjenem sporazumevanju, v španskem prostoru zasluži več pozornosti, čeprav temu ni bilo vedno tako. Cilja pričujoče študije sta dva: prvi, prikazati pragmatično relevantnost prozodije pri tvorjenju ironičnih izjav in drugi, na podlagi konkretnih primerov govorjene interakcije analizirati tiste prozodične dejavnike, ki opredeljujejo in zagotavljajo ironično intonacijo v španskem jeziku. V ta namen je bila s pomočjo računalniškega orodja Praat opravljena primerjalna akustična analiza ironičnih in ne-ironičnih izjav, posebej posnetih za potrebe te raziskave. V eksperimentu, pri katerem je sodelovalo trideset študentov španskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, se razišče tudi, v kolikšni meri prozodija pripomore k prepoznavanju ironičnega namena govorca, če poslušalci situacijskih okoliščin izjavljanja ne poznajo.

08.10.2018