URN_NBN_SI_DOC-24KCMUNM

priznati, da so se vodstva ustanove tega sorazmerno zvesto in zado­ voljivo zavedala, saj končno srečamo m e d n e k d a n jim i p redstojniki in ura dn iki te naše osrednje knjižnice znam enita slovenska im ena od M atije Čopa, preko Levstika, L u k e Pintarja, dr. A v g u s ta Žigona in dr. Janka Šlebingerja do dr. M irka Rupla. S k o ra j vsi so bili sla­ visti ali celo slovenisti. In naravno je, da so skrbeli za slavistično in slovenistično popolnost naše štud ijske knjižnice, kar je imelo v se k a ­ kor globljo zvezo z našim splošnim n arodnoobram bnim program om . Toda zdaj smo v n o v e m življenju. V n o v e m živ lje n ju pa ima tu di naša knjižnica, kako r vse, kar je važnega v naši resničnosti, nove naloge in novo poslanstvo. A li im am o o te m vsi jasne p red­ stave in vsi enako zavest? To m i ni znano, ker ne pozn a m m ero- dajnejših izjav o tem. Zato bodi na kratko povedano, kako si je po m oji presoji naloge naše knjižnice v d anašnjem času zam išljati in jih izvajati. Moja predstava o te m vpra šan ju se m i je izoblikovala, ko sem kot m lad človek z ob čudovanjem in n o tra njim zadoščenjem obisko­ val knjižnice v v e lik ih un iv e rzite tsk ih m estih, in še ko sem z rahlo nostalgijo opazoval podrobno in globoko poznavanje vsakršnih d e j­ stev in virov, na kakršno sem to likokra t naletel pri p rebiranju t u ­ jih kritikov, esejistov in k u ltu r n ih zgodovinarjev. Zavedal sem se usode slovenskih k u ltu r n ih delavcev, ki jim te ve lik e inozem ske knjižnice niso prav lahko dostopne. T a m bi kajpada im eli na razpolago vse tisto kakor sinovi v e lik ih narodov. Tako pa? N aravna posledica tega opazovanja in občutkov je bila živa p re d ­ stava o n e ka kšni naši bodoči centra lni . knjižnici. Njeno poslanstvo naj bi bilo n uditi slehernem u m e d nam i m ožnost za obsežno in po ­ globljeno izobrazbo. Za ve lik e sektorje raznih zn a n stven ih strok im a ­ m o danes vrsto strokovnih knjižnic. Zato centralna ne bi morala bi­ ti univerzalna. Danes bi morala biti p re d v se m pomoč za široko, a za to nič m an j tem eljito kulturnost, se pravi za obveščenost o potih in zgodbah človeškega duha v vseh sm ereh in v v sa k ršn e m priza­ devanju. To obveščenost pa bi n am mogla dati, če bi bila založena z d o k u m e n ti o človeški misli in o u m e tn iš k e m snovanju, z vsa k ršn i­ m i k u ltu rn im i zgodovinam i in p ričevanji od individualnih d nev n ik o v in korespondenc v e lik ih tvorcev do n jiho vih spom inov, izpovedi in v sa kršn ih pričevanj. V sebovati bi morali vso ustvarjalno filozofijo, vso p o m em b no kritiko, esejistiko in vso te m e ljite je zasnovano zgo­ dovino od politične do duhovne. Seveda, povedano ne v sebu je in ne izčrpava vsega potrebnega. N akazuje pa določno neko smer, ki bi po m o je m m n e n ju morala postati odločilna za zamisel naše osrednje knjižnice v naših časih. Ustvarjanje m ožnosti n ašem u človeku za dosego širše, višje in te