URN_NBN_SI_DOC-3RFDU0DM

Sijajni malteški tenorist Koncert opernih arij z orekstrom Litovske opere DAMIJAN VINTER Orkester Litovske nacionalne opere, ki zaključuje letošnji Ljubljanski festival, se je v ponedeljek zvečer v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma pred- stavil s tenoristom Josephom Calle- jo in sopranistko Alyson Cambridge. Medtem ko je triintridesetletni mal- teški pevec navdušil s samozavestno interpretacijo in sijajnim glasom, se je zdelo, da ameriška gostja glasov- ne pomanjkljivosti spretno prikriva s preveč izrazitim dramatiziranjem. Za devetdesetčlanski orkester pod vodstvom Robertasa Šervenikasa pa lahko samo upamo, da bo v naslednjih večerih - gostujoči litovski ansambel bo uprizoril še operi Otello in Judinja - pokazal, kaj zmore. Litovski glasbeniki so znane sklad- be klasičnega opernega repertoarja preigravali dokaj nezainteresirano in površno, na trenutke celo preveč robu- stno, najslabše pa se je odrezala tolkal- na sekcija (hrupni vstop činel v uvodni uverturi iz Nabucca, ritmično razha- janje pri Baletni glasbi iz opere Faust Charlesa Gounoda). Kljub naporom di- rigenta dela italijanskih in francoskih romantičnih skladateljev niso zazve- nela v pričakovanem sijaju. Nasploh so številčnemu korpusu bolj ležali živah- nejši deli (Glasbeni večeri Benjamina Brittna po Gioachhinu Rossiniju), po- grešali pa smo simfonično kompak- tnost zvoka. Ob tem velja ošvrkniti še malce preveč populistično dirigentovo obnašanje, saj je njegovo aplavdiranje pred vsakim posameznim nastopom solista izpadlo moteče prisiljeno, pred- vsem pa nepotrebno. Joseph Calleja je očaral že v prvo z arijo Riccarda iz 4. dejanja Verdijeve- ga Plesa v maskah. Lepo obarvan in povsem kontroliran glas z izredno iz- enačenimi legami ter otipljivim emo- tivnim nabojem, z lahkoto in izredno prefinjenostjo zaključene fraze, ravno pravšnja mera igralske zavzetosti ter n e m o t e ča samozavest pričajo, da gre za sijajnega pevca s svetlo priho- dnostjo. To je v nadaljevanju samo še potrdil z arijo Rudolfa iz 3. slike 2. de- janja opere Luisa Miller in kot trpeči Werther z arijo Pourquoi me Reveiller iz istoimenske Massenetove opere, z znano Cavaradossijevo arijo iz 3. deja- nje Tosce, z občutenim Turiddujevim slovesom od matere iz opere Caval- leria Rusticana, kot Romeo v glasbi Charlesa Gounoda ter s svežo, manj poznano arijo Giovannija iz opere Ma- ristella Giuseppa Pietrija. Prav tako se je izkazal tudi kot za- nesljiv partner v duetih iz Traviate in La Boheme. Edino senco na odličen nastop in njegov profesionalni odnos meče predčasen odhod, saj se ni poja- vil na zaključnem poklonu po izvede- nem prvem dodatku, ker je moral (po besedah dirigenta) takoj odhiteti na ljubljansko letališče?! Alyson Cambridge se sicer ponaša s prijetnim temno obarvanim sopran- skim glasom, a pri izbranem reperto- arju ni najbolj prepričala. Njen glas je imel potrebno moč samo v srednji legi in posameznih višinah, zaradi po- udarjene emotivnosti in vibrata pa se je na nekaterih mestih porajal občutek intonančne nečistosti. Kot njeno odliko lahko izposta- v i mo dodelano odrsko prezenco, dasiravno se zdi, da se spogledljivo ko- ketna interpretacija vedno ne sklada s karakterjem arije, še posebej, če Verdi- jevo Violetto in Puccinijevo Mimi ra- zumemo bolj kot zadržano čuteči (in trpeči) mladenki. A čustveno obarva- no fraziranje ter telesna mimika sta pripomogli, da je občinstvo kljub gla- sovnim pomanjkljivostim prepriča- la kot Violetta (Addio del passato) in Mimi (Donde Lieta), z znamenito arijo iz Dvorakove Rusalke, kot Wally iz is- toimenske opere Alfreda Catalanija ter kot o nakitu prepevajoča Margare- te iz Fausta. Kot dodatek je po udarni napitnici iz Traviate izredno doživeto odpela še Gershwinov Summertime. 36 I F'IE MUIR i'Utl LI INK M.' I INA 1.M', ¡ M m. www.7dnl.cqm • dùvmtkitêdtuk 7on\ fHuin kot zù/tjenje Semaforjem I je odklenkalo O izgubljenih f očeh i&a Pokojnike utekočiniti S f z Ä K o z m u s p J ^ ^ f t s pomočjo kozmo V novi številki preberite TEORIJE Z A R O T E: Zakaj se je zrušil tretji nebotičnik W TC M A R J A N O G O R E V C: S K o z m u s om in k o z m o s om do medalje N A D A S E V E R: O njenih izgubljenih očeh ANTE ŠIMUNDŽA: Odslej sem Sobočan V času globalnega segrevanja, ko ni več z i me in ko m u pada priljubljenost, se Kurent odpravi po svetu, da spet vzpostavi ravno- vesje. (Arhiv LGM) v Mariboru in n a Ptuju Mariborsko Lutkovno in ptujsko Mestno gledališče bosta otvorili sezono z lut- kovno predstavo Kurent, ki je tudi del Evropske prestolnice kulture 2012 PETRA ZEMLJIČ Lutkovna predstava Kurent bo drevi otvorila sezono v Lutkovnem gleda- lišču Maribor, teden dni kasneje, 15. septembra, pa še v ptujskem Mestnem gledališču. Besedilo za koprodukcijo, ki je zmes lutkovnega in dramskega gle- dališča, je napisal Aleš Šteger, režiserja pa sta Saša Jovanovic in Peter Srpčič. Šteger je na novinarski predsta- vitvi premiere povedal, da je Kurent angažirana predstava, tradicionalni slovenski lik pa se v sedanjosti spopa- da s povsem novimi izzivi. V času glo- balnega segrevanja, ko ni več zime in ko mu pada priljubljenost, se Kurent odpravi po svetu, da spet vzpostavi ravnovesje. "Ko sem pred štirimi leti začel pisati tekst, sem se moral podu- čiti o zakonitostih pisave za določeno starostno skupino. Tekst sem žanr- sko označil kar za lutkovni muzikal," je med drugim dejal Šteger. Režiser- Pestra sezona Nova sezona v Lutkovnem gledališču Maribor prinaša pet premiernih upri- zoritev, je včeraj napovedala Mojca Redjko. Po premieri Kurenta bo oktobra na sporedu Ko je Šlemil šel v Varšavo režiserke Jelene Sitar Cvetko, decembra Žaba Greta režiserja Andreja Jusa, februarja 2012 Mrtvaški ples, ki ga režijsko podpisuje Silvan Omerzu, mesec kasneje pa Rdeča kapica režiserja Klemna Markovčiča. Po besedah direktorice so pri zasnovi programa upoštevali kri- terije, ki so si jih zadali že pri lanski selitvi v Minorite: predstave za različne starosti, raznolike lutkovne predloge, od tujih klasih do novitet, pa tudi pe- strost lutkovnih tehnologij. "V novi sezoni se odpravljamo na potovanje skozi domišljijske pokrajine vseh mogočih odrskih svetov," sporoča Mojca Redjko. Ob Kurentu bo Lutkovno gledališče v letu EPK pripravilo mnogo umetni- ških akcij, od Lutkovne okupacije po mariborskih ulicah in še kje do Zaigra- nih zgodb z miniaturnimi lutkovnimi predstavami in številnih presežnih predstav iz tujine v sklopu 12 za 12. Nadaljujejo se seveda bogati izobraže- valni programi, novost pa so abonmaji za obiskovalce. ja Jovanovica pa veseli, da je ustvaril predstavo na tekstu, ki bo sploh upri- zorjen prvič, še posebej ga razveselju- je tudi dejstvo, da ga je napisal mlajši avtor. "Lutkarstvo je bogat, umetniško izzivalen medij, je totalna umetnost. Kurent je mešanica dramskega in lut- kovnega, glasbe in poezije. Priča smo mnogim prvinam, ki jih glavni lik želi konkretno in hermetično povezati," je še dejal režiser. Njegov kolega Peter Srpčič pa je predstavo označil za sim- patično, saj bo najmlajše, namenjena je otrokom od sedem let naprej, zabava- la, a hkrati imela tudi neko ost. Sicer pa Srpčič dodaja, da je predstava, ki je projekt obeh gledališč za Evropsko prestolnico kulture (EPK), posvečena prav ptujskemu EPK-ju, ki je za osre- dnjo tematiko izbral kurentovanje, in- tezivno pa jo bodo odigrali prav v času, ko je tamkajšnji festival na vrhuncu. Avtor lutk je Gregor Lorenci, avtor glasbe Branko Rožman, kostumo- grafka pa Stanka Vauda Benčevič. V igralski ekipi bodo tokrat Miha Be- zeljak, Aja Kobe, Danilo Trstenjak, Elena Volpi in Anže Zevnik. Evropska top zbora na Korofestu Veličasten festival organizira univerza oziroma njeni študenti MELITAFORŠTNERICHAJNSEK ISTANBUL (OD NAŠE POROČEVALKE) Istanbul kot druga in najzahtevnejša postaja balkanske turneje zbora Car- mina Slovenica je presenetil z ure- jenostjo, gostoljubnostjo in smislom za improvizacijo v organiziranju več kot 500 pevcev, dirigentov, profesor- jev glasbe i z različnih me s t Turč ij e, pa tudi iz Nemči j e, Madžarske i n Slo- venije. 3. festival Korofest na Univer- zi Bogazici med 6. in 11. septembrom je primer festivala, kot ga pri nas ne poznamo. Ker nimamo univerzite- tnih kampusov tega tipa, kjer bi štu- dentje ob večerih na zelenicah med starinskimi fakultetnimi poslopji pri- rejali jam sessione pod milim nebom in bi se glasebnikov med vsemi štu- dijskimi profili kar trlo. Predvsem pa nimamo tovrstnega povezovanja med fakultetami, zlasti ne med ume- tniškimi akademijami in ne prave- ga odnosa do prostovol j stva. Tur j ki študenti vseh usmeritev, sploh ne le umetniških akademij, sam i, v lastni režiji prire j a j o f e s tival, ki si j e letos privoščil dva na f bol j vrhunska z b ora v evropskem, pa tudi svetovnem zboro- vstvu, Seveda pa imajo tudi imenitne prostorske možnosti, njihova koncer- tna dvorana s častitljivimi orglami in imenom "Albert Long Hall" še najboj spominja na kako oxfordsko ali stan- fordsko. O pomenu festivala priča po- datek, da si je univerza Bogazici letos povabila na Korofest dva top zbora mednarodnega zborovstva v kategori- ji dekliških zborov - Carmino Sloveni- co in madžarski Cantemus Pro musica. Dirigenta Karmina Šilec in njen ma- džarski kolega Denes Szabo sta tukaj resnična zvezdnika. Slovenska diri- gentka je vodila prvi dan festivala de- lavnico - sem i nar za 7 0 d i ri g entov. Spiritus agens Korofesta je 25-letni Burak Onur Erdem, ki je končal poli- tične v a de na univerzi Bogazici, zdaj pa j e postd i plom e c na glasbeni teori- ji in asistent na inštitutu za glasbeno raziskovanje. Študiral je zborovsko in orkestrsko dirigiranje. V gimnazij- skih letih je zmagoval na tekmovanjih v klasični kitari in petju, vodi Glasbeni klub univerze Bogazici in zadnja štiri leta tudi klasični glasbeni zbor bugazi- ške univerze, ki je uvedel prvi dan Ko- rofest s koncertom. Vsak pevec zbora ima tudi kakšno pomembno nalogo na festivalu. Kot je povedal, so letos na j bolj ponosni, da so s Korofestom postali del eminentne organizacije Europa Cantat, evropske zborovs k e a g ociac ij e. P r edstavlja odskočišče za v s e turško zborovskopetje, ki s 4000 zbori v državi glede na število prebi- valcev ne predstavlja neke posebno močne postavke. Tudi polifono-več- glasno petje ni posebna značilnost v turški kulturi, petja v islamu med obredi ni prav veliko. Samo za primer- javo, Nemci imajo 60 tisoč zborov. Ko- rofest je nastal 2009. v okviru priprav na Instanbul kot evropsko prestolni- co kulture in v par letih ga je zgradi- la grupa študentov, ki imajo seveda ključno finančno podporo fundacije univerze Bogazici. Njen predsednik Ali Mahmut Abra pravi, da niso po- nosni le na umetniške talente in štu- dentsko pripadnost glasbi, temveč tudi na njihove menedžerske spretnosti, ustvarjanje socalnih mrež, mednaro- dne povezave in dolgotrajne učinke za vso državo. Festival naseljuje tudi druge eminentne lokacije Istanbu- la, recimo dvorano Cemal Resit Rey, ki je bila ena prvih zgrajena za izva- janje vrhunske klasične glasbe. Sinoči sta imela gala koncert v njej naš zbor in madžarski Cantemus Pro musica in obnorela avditorij, ne le 21 sodelujo- čih ansamblov festivala, ampak tudi istanbulsko publiko. V prihodnjih dneh bodo dekleta Carmine Slovenice nastopila še v katedrali Svetega duha, istanbulska turneja pa se bo sklenila s koncertom na univerzi, kjer bo 500 pevcev združenih zborov pod vod- stvom Karmine Šilec, Denesa Szaba in turškega dirigenta Ibrahima Yazicija izvedlo skupaj Rezijansko Alojza Sre- botnjaka, madžarsko Miklosa Kocsarja in turško Nevita Kodalija. PtoUt hoirzùrijettje 7 c l f i I