URN_NBN_SI_DOC-3RFDU0DM

Pot od cerkve do termalnega kompleksa je končno urejena. (Arhiv občine Laško) Lep sprehod do Mostu želja V Laškem so končali obnovo javne poti od cerkve do Mostu želja, ki povezuje središče mesta s Thermano Laško. Zelo dotrajana in poškodovana stara cesta je bila v makadamski izvedbi. Z obnovo 250 metrov cestišča so uredili spodnji ustroj, asfaltirali cesto in uredili bankine. Z investicijo, vredno 11.500 evrov, so pridobili lepo in varno pot od cerkve do termalnega kompleksa za vse uporab- nike, pešce, kolesarje, invalide pa tudi za intervencijska vozila. (vve) Celjski projekt najboljši v regiji Na izboru za najboljši projekt savinjske regije v letu 2010 je komisija Razvojne agencije savinjske regije izbrala evropski projekt mestne občine Celje Celjski včeraj in jutri: Stari grad. Na razpis regionalne agencije je prišlo dvanajst projek- tov, trije najboljši so dobili po 3000 evrov za pripravo multimedijske predstavi- tve na regionalnih dnevih v Lipici, ki bodo potekali 27. in 28. oktobra. Tam bo hkrati finalni izbor regijskega projekta države, ki ga je za lani razpisala Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. S projektom Starega gradu je MOC uredila potrebno infrastrukturo na gradu za prirejanje kulturnih in turističnih prireditev na različnih ravneh, zagotovila varnost in ustavila propadanje nekaterih delov tega najprepoznavnejšega kul- turnozgodovinskega spomenika v Celju. Celotni projekt Celjski včeraj in jutri je sofinancirala Evropska unija in kot takšen sodi tudi med temeljne razvojne cilje mestne občine Celje. Grad je tudi priljubljena izletniška točka in tudi najbolj obiskana turistična zanimivost, kjer se vsako leto vse več dogaja. V primerjavi z letom 2006 se šte- vilo obiskovalcev lani povečalo za 3000, število prireditev za 75, število obisko- valcev prireditev pa za skoraj 30.000. (vve) ub vecer UGODNO ZA NAROČNIKE VECERA Izbranec MAGGIE SE V ISKANJU RESNICE PREBIJE DO GLOBIN VELIKANSKE ZAROTE, KI SEGA DALEČ V PRETEKLOST - NARAVNOST DO TEMELJEV, NA KATERIH S O BILE ZGRAJENE ZDRUŽENE DRŽAVE . MEDNARODNA U S P E Š N O' S AM BOURNE Mehka vezava, 489 strani Politična svetovalka Maggie Costello, potolčena po večletnih razočaranjih, končno dela za voditelja, v katerega lahko verjame. Skupaj s preostalimi ameriškimi državljani je položila svoje upe v predsednika Stephena Bakerja, za katerega je prepričana, da lahko izboljša svet. N e n a d o ma pa se pojavi sovražnik: Vic Forbes najprej razkrije en škandal novega predsednika, potem pa še drugega. Nato grozi s tretjim razkritjem, ki bi lahko Bakerja popolnoma uničilo. Ko Forbesa najdejo mrtvega, se Maggiejin svet obrne na glavo. Ali se za Forbesovim u m o r om morda skriva voditelj, ki ga je kovala v zvezde? Ali jo je preslepil s svojo pridigo o spremembi in upanju? Kdo je Stephen Baker v resnici? Naročniki Večera lahko knjigo naročite po telefonu 02 23 53 326 ali po e-pošti narocnina@vecer.com. Knjigo vam bo prinesel raznašalec domov, plačate s položnico za Večer. VEČER Za letos konec kopanja V Celju še vedno živi ideja o letnem in z i m s k em bazenu na eni lokaciji VIOLETA VATOVEC EINSPIELER Minulo nedeljo so v celjskem letnem kopališču zaključili letošnjo kopalno sezono. Celjsko poletno kopališče se tudi letos poteguje za čim več glasov v izboru naj slovenskega kopališča. Lani je zasedlo drugo mesto. Direktor Zavoda za prostor in okolje Ivan Pfeifer je po- vedal, da je po prvem junijskem vročinskem valu kazalo precej slabo. Pravo poletno vzdušje se je začelo šele v drugo polovici julija in vročega avgusta, ko se je v kopa- lišču kopalo in hladilo tudi do 1200 ljudi dnevno. Imeli so skupaj 78 kopalnih dni in okoli 22.000 obiskovalcev kar je za pet tisoč več kot lani. Dopoldne so navadno prihajali sta- rejši obiskovalci, popoldne pa mladina in družine z otroki. Letos so obiskovalcem bili brezplačno na voljo ležalni- ki in senčniki ter brezplačen dostop do interneta. Šolarji so imeli tudi voden počitniški program z raznimi prostoča- sovnimi dejavnostmi ter vodnimi animacijami in zabavo ob vodenem varstvu. Vremenoslovci napovedujejo tudi še občasno visoke temperature v septembru, vendar bazen ostaja zaprt. "Naše izkušnje kažejo, da se z začetkom šolskega leta konča tudi kopalna sezona. Prihajajo res samo še plavalski navdušenci, teh pa je okoli 15 na dan. To pa ni število, s katerim bi lahko pokrili obratovalne stroške za ves kompleks, ki ga morajo zagnati ne glede na število obiskovalcev. Idealno bi bilo, da bi bil takoj na voljo zaprti bazen na Golovcu. To pa je ravno v tem času, ko se začne Mednaro- dni obrtni sejem, praktično nemogoče. V Celju že dolga leta živi ideja, da bi letni in zimski bazen imeli na isti lokaciji. Vendar se za sedaj celjske oblasti še niso dokončno opredelile, ali bo na Golovcu zgolj sejemska de- javnost ali bi tam vendarle ostal tudi bazen in kako more- bitno letno kopališče umestiti v ta prostor. "Imamo pa tudi že idejno zasnovo za lokacijo zimskega bazena ob sedanjem letnem kopališču na Ljubljanski cesti vključno z garažno hišo. Vendar bo trajalo še nekaj časa, da se na občini oprede- lijo, kaj bi bila najboljša rešitev za mesto, pravi Ivan Pfeifer. N a vrhuncu poletne sezone se je v celjskem kopališču kopalo in hladilo tudi do 1 2 00 ljudi dnevno. (Sherpa) Celjski o b r az Na prvem mestu bi moral biti človek "Svetovalec mora biti močan, da vzdrži vse pritiske, predvsem pa m o ra znati sprejeti ljudi takšne, kot so," pravi Marija Jalšovec Klicev je vse več. Kličejo predvsem odrasli, ker danes imajo otroci in mla- dostniki vrsto drugih oblik pomoči v stiski. "Najpogosteje kličejo ljudje zaradi konfliktov v partnerskih odno- sih, veliko je nasilja v družini, tako fi- zičnega kot psihičnega. Spominjam se ženske, ki je nenehno tožila nad tem, da je mož pretepa. Ker je povedala, da je večja od moža, sem ji predlaga- la, naj se mu zoperstavi, če že ne misli ukrepati drugače. Uprla se mu je in je potem klical mož in povedal, da ga je žena hudo pretepla. Ko sem ga vpra- šala, zakaj, je povedal, da zato, ker je najprej on tepel njo. Toda po tistem sta se vendarle spravila. Ni je več pretepal. Zelo me je prizadel primer ženske, ki je zapustila nasilnega moža. Ta jo je nekega dne počakal na ulici in jo pre- tepel do krvi. A to še ni bilo najhujše. Najbolj hudo je bilo to, da ji nobeden od mimoidočih ni pomagal, ko je pre- tepena in okrvavljena ležala na cesti." To je samo nekaj primerov, ki se jih je v teh letih nabralo veliko. Zani- mivo pa je, pravi, da več kličejo moški kot ženske. "Ženske še najdejo koga, da podelijo svoje stiske, moški se težje zaupajo znancem in prijateljem in zdi se mi tudi, da ne znajo toliko potrpe- VIOLETA VATOVEC EINSPIELER Dobrodelnost je bila Mariji Jalšovec vsajena že kot otroku. "Oče je bil ne- kakšen vaški zdravnik, znal je zdra- viti ljudi in živali. Vedno je govoril, da moramo pomagati ljudem, ki so v stiski. Vsa vas je pomagala revnim, denimo slepemu fantu, vrsto let skr- bela tudi za ženičko, ki je ostala brez svojcev," pravi. Poročila se je z 19 leti in se prese- lila v Štore, po sedmih letih sta začela z možem graditi hišo v Liscah v Celju, kjer živi še danes. Po moževi smrti pred 21 leti se je pridružila skupinici svetovalcev na anonimni telefonski liniji Klic upanja, kjer kot prostovoljka dela še danes. v Krajevni organizaci- ji Rdečega križa Savinja sodeluje že 25 let, 27 let je tudi aktivna članica dru- štva upokojencev v Celju. Za svoje delo je prejela vrsto pri- znanj, pred časom pa je tudi skupina prostovoljcev celjskega Klica upanja, ki ga vodi 77-letna Marija, prejela pri- znanje za najboljše svetovalce leta. Sprejel jih je tudi predsednik Danilo Türk z ženo na Brdu pri Kranju. Celjska skupina šteje 40 svetoval- cev, kmalu se jim bo pridružilo še deset novincev. "Svetovalci prihaja- jo in odhajajo, v teh letih jih je bilo že več kot 300. S Cvijeto Pahljino, ki je ustanovila Klic upanja v Celju pred 25 leti, imava najdaljši staž. "Kot svetova- lec moraš biti močan, da vzdržiš vse te pritiske, predvsem pa moraš znati sprejeti takšne in drugačne ljudi. Če tega ne zmoreš, je bolje, da greš," pravi. Marija Jalšovec: "Moški ne znajo toliko potrpeti kot ženske." (Violeta Vatovec Einspieler) ti kot ženske." Ugotavlja, da je danes vse več klicev ljudi, ki jim preti delo- žacija. Mnogi razmišljajo o samomoru in pozna primer, ki se je res tragično končal. "Živali imam rada, a se mi zdi, da so danes še živali bolj zaščitene kot ljudje. Človeka zaradi nekaj sto evrov vržejo na cesto in se nihče ne pobri- ga zanj. Na prvem mestu bi moral biti človek. Če nimaš spoštovanja do drugih, ga nimaš niti do sebe," pravi ogorčena nad takšnim ravnanjem. Potem so tu klici ljudi, ki ostane- jo brez službe in se znajdejo v hudih socialnih stiskah in starševskih zaga- tah. Tudi zakonci se danes - po njenem mnenju - prehitro odločajo za razvezo in ta povzroča številne stiske pri obeh partnerjih. "Tudi mi smo v zakonu imeli kdaj težave in ni šlo vse gladko, a smo bili bolj strpni in potrpežljivi," pravi. R A D IO r m r www.radiorogia.si Z a n e s l j i va in v r e d na z a u p a n ja Igor Poljanšek, tajnik O O RK Celje: "Marija je lahko marsikomu za vzgled, ker je pri svoji letih še vedno tako aktivna in pripravljena vsakemu v vsakem trenutku pomagati." Vesna Zorzo, tajnica D U Celje Center: "Marija je zanesljiva in vredna zaupanja. Še ob praznikih si vzame čas, da obišče ljudi, zlasti starejše, ki so nekoliko odrinjeni in osamljeni." ¿ ? š t a j e r s k i v c 3 l v e d n o i n p o v & o d