URN_NBN_SI_DOC-3RFDU0DM

Svetozar Borojevic m e d slavo in ponižanjem MIRO SIMČIČ AVGUST DEMŠAR Tanek led 31 Poveljstvo v takšnem spopa- du nima dobrega pregleda nad dogajanjem, vse je odvi- sno od mnogih naključij. Naj- prej se spopadejo izvidnice, potem večje zaščitne enote, dokler ne pride do spopada med glavninama obeh vojsk. V teh spopadih je bilo nekaj sre- dnjeveškega, saj je konjenica na obeh straneh predstavlja- la izjemno močan rod vojske. Problem je bil v tem, da se niso spopadali s sulicami in z meči, temveč so po k o n j e n i ci in pehoti streljali gosto postavlje- ni hitrostrelni topovi in stroj- nice. Visoke izgube v takšnih bitkah so bile nekaj samoumev- nega. Bitka pri Komarowu sodi med največje tovrstne bitke prve svetovne vojne in prav in- tuicija in odločnost Svetozara Borojevica sta v tej bitki bili od- ločilnega pomena za zmago av- stro-ogrskih sil pri Komarowu. Conrad von Hotzendorf je pozneje v svojih spominih pisal, kako so njegovi podrejeni v 3. armadi hudo podcenjevali moč in bojevitost ruskega na- sprotnika, ki je takrat imel na razpolago precej več divizij, kot bi jih moral imeti po avstrijskih štabskih analizah. Vedel sem, da se bom moral bojevati proti Rusom, toda nisem računal na to, da se bom moral vojskova- ti proti lastnim generalom, je pisal von Hotzendorf. Živi primer aristokratske arogance je bil general von Bru- derman, poveljnik 3. armade, ki je bil zelo zaverovan v lastne sposobnosti ter v moč svoje vojske. V bitki med Brodyem in Tarnopolom je ignoriral po- velje vrhovnega poveljstva, naj ostane v defenzivi in varuje krila dveh sosednjih armad, ki sta se borili na severu. V glavni Knjiga Mira Simčiča je izšla pri založbi Intelektualne storitve v Kopru. Naročila tel. 0 4 0 67 16 97, e pošta katarinasim- cic@gmail.com . štab je pošiljal izjemno optimi- stična in arogantno podcenju- joča poročila o spopadih z Rusi. General Bruderman je imel večje ambicije, kot mu jih je do- ločil njegov poveljnik Conrad von Hotzendorf, in na lastno pest se je odločil preiti v napad. To napako in Brudermano- va svojevoljnost in aroganco je pozneje 3. armada plačala s hudim porazom, ki je imel strateške posledice na bodoče rezultate vojske donavske mo- narhije. Hudi porazi v Galiciji niso samo negativno delovali na moralo avstro-ogrskih čet, temveč so se takoj obudile teri- torialne aspiracije Italije in Ro- munije. Neuspehi vojske dvojne monarhije so pozneje dodatno potisnili Italijo in Romunijo v naročje antante. Ruska vojska in vojska dvojne monarhije sta se isto- časno odločili za ofenzivni spopad na 300 kilometrov dolgi fronti, ki je trajal več kot mesec dni in bo ostal zapisan v zgodo- vini vojskovanja kot galicijska operacija. Galicija je bila obmo- čje dvojne monarhije, ki danes pripada Poljski in Ukrajini. Ga- licija je bila izjemno nepremer- na za avstro-ogrsko učinkovito obrambo, saj niti na severu niti na vzhodu ni bilo planin ali hribov za postavitev obramb- nih utrdb. Rusi so tako lahko izbirali, kako bodo pretentali naspro- tnika, ali bodo udarili s severa, z vzhoda ali pa celo iz obeh smeri istočasno. Vojakov jim ni nikoli primanjkovalo. V tej poletni galicijski kampanji je prišlo do večjega števila bitk. Do prve je prišlo pri Krasniku, kjer so enote donavske monar- hije po tridnevnih spopadih potisnile Ruse proti Lublinu. 27. avgusta se je pričela šestdnev- na bitka pri Lublinu. Sveže av- strijske čete so zaradi spopada s Srbijo in hudih logističnih zapletov zamujale v kritičnih trenutkih začetka vojskovanja, Rusi pa so dobili pomembne okrepitve elitnih enot. Avstro- Panika je bila v večnacionalnih enotah avstro- ogrske vojske pogost pojav ogrska vojska je bila prisiljena prekiniti ofenzivo in preiti v obrambo. Optimistično priča- kovanje avstro-ogrske strani, ki ga je porodila njihova zmaga pri Krasniku, da bodo brez težav zlomili desno rusko krilo, se je pokazalo kot nerealno. Borojevic j u n ak K o m a r o wa Nekoliko pozneje, 26. avgusta, je prišlo do nenadnega spopa- da pri Komarowu (za Ruse pri Tomaszuwu), v katerem je ge- neral Borojevic nenadno zable- stel kot talentiran vojskovodja. Njegov VI. armadni korpus je držal center fronte in znašel se je pod najhujšim možnim priti- skom ruskih čet. Uspešna in od- ločna obramba centra, realno in odločno delovanje povelj- stva pa je omogočilo levemu in desnemu krilu Auffenbergo- ve armade, da sta pričeli z ob- kolitvenim manevrom proti ruskim četam. Rusom je nena- doma zagrozila verjetnost, da se bodo znašli v čvrstem na- sprotnikovem obroču, in so se v paniki umaknili. Tudi enote donavske monarhije so se odre- kle ideji o obkolitvi ruskih sil. Avstro-ogrska stran je slavila zmago, čeprav so izgube na eni in drugi strani bile zelo velike. Po nekaterih podatkih naj bi bila v tem spopadu vsaka stran zgubila četrtino vojaštva. General von Auffenberg bo po tej bitki izrecno pohva- lil Borojevica in predlagal ga je za eno najvišjih vojaških odli- kovanj dvojne monarhije - vite- ški križ Marije Terezije. Toda to visoko odlikovanje za zasluge v bitki pri Komarowu bo Boro- jevic dobil posmrtno, šele leta 1931. Nemci so takrat porazili Ruse v vzhodni Prusiji in ruski generalštab se je zavedal, da jim dragocena začetna prednost polzi skozi prste in da morajo z avstro-ogrskimi armadami opraviti na hitro, preden pride- jo nemške okrepitve. Pri Zlati lipi je vojska donavske monar- hije doživela poraz. General Bruderman, koman­dant 3. armade, se je 26. avgusta od- ločil za ofenzivno delovanje v obliki pahljače, kar je razredči- lo njegov napad. Močne ruske sile so ga odbile in Bruderman se je bil prisiljen umakniti. 29. avgusta se je pričela prva bitka pri Lvovu (po avstrij- skih uradnih dokumentih) z močnim topniškim ognjem ruske strani. Avstro-ogrska vojska jim ni mogla ustrezno odgovoriti, saj so v prejšnjih spopadih izgubili precejšnje zaloge topniškega streliva. Ge- neral Bruderman je napačno ocenil razmere, saj je računal, da mu glavna nevarnost grozi z levega boka, v resnici pa so ruske čete prihrumele z na- sprotne strani. To je bila usodna napaka generala Brudermana. V hitrici so branilci na ta odsek poslali madžarske čete, ki jih je ruski prodor z lahkoto razbil. Lvov je bil slabo branjen in Rusi so ga resno ogrozili. Avstrijska 3. armada se je znašla v težavah, vse je posta- lo odvis­no od 2. armade, ki naj bi ji pomagala z bočnim udarom. Toda 2. armada dvojne monarhije ni naredila pričako- vanega. 17 Nocoj, po nesreči in šoku, ki je sledil, je Sanja premišljevala. Prišla je do sklepa, da bo to treba opraviti. Saj ni bilo nič strašnega, le doreči morata. Povedati tisto, kar pred leti ni bilo povedano. Takrat besede niso bile potrebne. So pa, kot kaže, potrebne zdaj. Prav, si je rekla Sanja Klemenčič. Zbrala bo pogum. Nenazadnje se kot ravnateljica še posebej zavzema za odkrite odnose. Če nekaj velja v poklicnem, naj velja tudi v zasebnem življenju. In je pristala. "Prav Iztok," je na temnem opaženem stopnišču hribovske koče rekla Sanja Klemenčič, "greva na kavo." 7 No, lepo "No, lepo," je zabrundal Martin Vrenko, ko je slišal Breznikovo poročilo o jutranjih klicih. Ura je bila devet in višji kriminalistični inšpektor je ravnokar prispel na postajo. "Pravite, da je umrla? Uboga reva." Vrenko je zmajal z glavo. "Netipičen primer nas čaka, zelo netipičen." "Netipičen? Zakaj netipičen? Umor je umor, ne glede na to, kako je bil storjen. Res je, to z ledom in poledico je nenavadno, ampak, ljudje se pobijajo na zelo čudne načine, a ne? Sami ste mi pripovedovali o onem zabetoniranem in o tistem, ki ga ..." "Že v redu, že v redu," je Martin Vrenko prekinil Breznika. Dovolj mu je bilo, da se je moral s takšnimi stvarmi soočati, ko so se dogajale, spominjati se jih kar tako, če ni bilo nujno, temu pa se je Vrenko raje izognil. Marku Brezniku se je zazdelo, da ve, na kaj misli njegov šef. "Seveda, če ne bi imele sreče, bi lahko umrle vse tri. Torej bi imeli trojni umor." "Pustite to, Breznik. Raje ne spreglejte tega, zaradi česar je primer resnično nenavaden." "?" "Da je umorjena napačna oseba, Marko, to je nenavadno." "Napačna oseba?" Breznik ni razumel. Prevzel ga je zoprn občutek, da z nazivom kriminalist ni kaj dosti pridobil, da se bo moral še precej učiti, preden bo lahko samostojno prevzel kak primer. "Dajte no, kaj sva izvedela ponoči? Da se psihologinja Nevenka Primožič ponavadi ni vozila v dolino. Da je prenočevala v Brezi. Da sta bili stalni potnici v avtomobilu samo dve. Ravnateljica in pedagoginja. Primožičeva se jima je pridružila zadnji trenutek. Tisti led pa je bilo treba pripraviti vsaj nekaj ur prej." Točno, tega se sam ni domislil. Pa bi se moral. Poledica je bila pripravljena za tiste, ki so se z avtomobilom podali v dolino. Ampak to sta bili ponavadi le dve osebi. Preživeli Sanja Klemen- čič in Magda Pintar. Ne pa žrtev, ne Nevenka Primožič. Breznik je bil jezen sam nase. Med jezo ga je zmotilo naslednje Vrenkovo vprašanje: "In iz tega sledi vsaj dvoje, a ne? Najprej nekaj, kar nam preiskavo za- pleta in jo dela netipično, potem pa še nekaj, kar zna biti zelo ne- ugodno." Marko Breznik je napeto premišljal, kaj bi to lahko bilo. To, da napenja možgane, se mu je poznalo na obrazu. Martin Vrenko je zaznal napor svojega mladega kolega, se namuznil in mu dal čas za razmislek. Roman je izšel pri založbi Sanje. Pisma bralcev O družinskem zakoniku _ Upam si postaviti tezo, da bi bila do- volitev referenduma o družinskem zakoniku protiustavna. Razloga sta v bistvu le dva. Ljudje ne pišemo zakonov (prav- nih dokumentov), da bi "popravljali" naravne zakone. Pišemo jih zato, da urejamo medsebojne odnose. Zakone, da se v njih najdejo prav vsi - ne samo kristjani ali večina ali tisti, ki mislite, da je samo tako prav, kakor vi mislite, da je prav. Človeški zakon ne napotuje, kaj je bolj prav ali bolj večinsko v neki družbi, ampak je njegov namen ugota- vljati vse pojavne oblike med ljudmi. In zapisati samo, kaj od vseh teh oblik je prepovedano (ker škoduje drugim ljudem). Sprašujem vas torej: ali zako- nik, kakršen je, koga napotuje ali mu dovoljuje, da škoduje drugemu? Drugi razlog, ki ga pamfletarično in populistično navajajo nasprotniki zakonika: pravica otroka do matere in očeta. Kdo pa vam zagotavlja, da je to edino in najvažnejše, do česar je upra- vičen otrok? Otrok ima v prvi vrsti pravico, da raste v zanj ljubečem in spodbudnem okolju odraslih. O tem govori na primer tudi mednarodno veljavna listina ZN, ki jo je podpisa- la tudi Slovenija. Sploh pa: spomnite se lastnega otroštva! Ali vam ni bilo najpomembneje živeti v ljubečem in spodbudnem okolju? In takega okolja otroku ne zagotavljata samo razno- spolna, ampak tudi istospolna starša. Posebej je treba utemeljiti more- bitno argumentiranje freudovcev in psihoanalitično usmerjenih ljudi: da otrok, če nima raznospolnih staršev, ne more razrešiti na primer Ojdipove- ga in podobnih kompleksov ali pa vsaj, da nima ustreznih "modelov", da bi iz- oblikoval zrelo osebnost. Vse te spra- šujem: ali mislite, da je otrok samo objekt, igrača v "rokah" okolja, v kate- rega je pahnjen? Ali ni otrok subjekt, bitje, ki z lastno aktivnostjo zmore oblikovati lastno osebnost, četudi kaj v tem okolju manjka? Osebnost vsake- ga zrelega človeka se oblikuje kot re- zultat treh faktorjev: dednosti, okolja in lastne aktivnosti. Ali mislite, da je otrok zgolj pasiven element, ki ga obli- kujeta samo dednost in okolje? Seveda ga, če je okolje represivno, če mu ne dovoli, po domače rečeno, "dihati". Zato se spet vračam na prvi argument: otrok ima v prvi vrsti pravico do ljube- čega in spodbudnega okolja in ga po- trebuje. Torej do okolja, ki mu bo dalo "dihati". Zagotovilo za to pa nista ra- znospolna starša. Vrhunec sprenevedanja, da mora imeti otrok raznospolna starša, pa je Cerkev. Zakaj pa je v njihovi "filozo- fiji" in praksi, da zatajijo očeta, če je udu cerkve "ratalo"? Kje pa je tukaj domnevna pravica otroka do očeta? Cerkev dela tisto, kar dela že dva tisoč let: "Ne glej, kaj delam, poslušaj, kar govorim! Jaz in moji duhovniki ter drugi cerkveni dostojanstveniki smo vzvišeni nad ljudskimi običajnimi prepričanji in zakoni. Našim udom je dovoljeno zaploditi in potem zataji- ti otroka, vam, plebsu, pa to ni dovo- ljeno!" Uroš Blatnik, Ljubljana mw • V b W V Križišče pod Meljskim hribom Pred približno petintridesetimi leti je prišlo do večjega podora lapora- ste mase z Meljskega hriba. Podor je bil tolikšen, da je zasul del ceste pod hribom, podorno maso pa so tvorile velike grude, tudi okrog pol kubika velike. Takoj je bilo jasno, da je promet na cesti Melje-Malečnik ogrožen, in in- špektorjem ni preostalo drugega, kot da so cesto zaprli za ves promet. S tem so nastale neskončno velike težave za prebivalce Malečnika, saj je bila to najkrajša cestna povezava z Meljem in mestom. Mnogo prebi- valcev Malečnika je namreč delalo v Melju. Zaradi zaprte ceste so morali v službo po nekajkrat daljši poti preko Ruperč in Ložan. Takšno stanje je bilo nevzdržno in krajani so zahtevali od župana čim- prejšnjo rešitev. Župan je nemudoma ustanovil krizni štab, ki so ga sestavljali praktič- no vsi strokovnjaki, ki so se spoznali na reševanje takšne situacije. Predlo- ženih je bilo več variant: od opornih zidov, galerije, tunela in vzdolžnega mostu. Varianta z vzdolžnim mostom se je izkazala za zanimivo, vendar je takoj padla tudi ideja, da bi lahko z enako dolžino vzdolžnega mostu Dravo in kanal premostili. S tem bi Malečniku vzpostavili povezavo ne samo z mestom, temveč bi povezali tudi oba dravska bregova. Občani Malečnika so se odločili, da sprejmejo predlagano premostitev, seveda z asfaltiranjem cest na Vodole, v Ruperče in Dragučovo. Most je bil zgrajen v rekordnem času, v manj kot v pol leta. Otvoritev mostu je bila 22. decembra. Takrat bilo obljubljeno, da cesta pod hribom ne bo pozabljena in da bodo izvedeni ukrepi, ki bodo omogočili ponovno vzpostavitev prometa. Sedaj lahko vidimo, da se pametne obljube le izpolnijo, čeravno ne takoj. Pod Meljskim hribom gradbinci gra- dijo cesto in galerijo, ki bo varovala promet na cesti. Podrobneje se v sam projekt ne nameravam poglabljati in ga opisovati, saj menim, da lahko to storijo drugi mnogo bolje od mene. Razlog za pisanje tega prispevka pa je v tem, da zajema projekt odsek ceste od meljskega jezu vse do Malečniškega mostu, vključno s križiščem. Takrat ko smo v časovni stiski, pa tudi denarja ni bilo na pretek, skrbe- li le za to, da bi čim hitreje omogo- čili prebivalcem Malečnika kolikor toliko kratko povezavo z mestom in Meljem, smo se odločili za minimalni profil mostu s trimetrskimi voznimi pasovi in obojestranskima hodniko- ma za pešce. S projektom je predviden priklju- ček mostu na rekonstruirano cesto Melje-Malečnik s semaforskim križi- ščem. Ta rešitev je sicer najcenejša, a utegne povzročati mnoge prometne nevšečnosti. Kljub visoki ceni izgra- dnje galerije, rekonstrukcije ceste in izgradnje komunalne infrastrukture pa menim, da je predlagana projek- tna rešitev križišča neustrezna. Križi- šče bi moralo vsaj v priključnem kraku na mostu imeti tretji pas za leve za- vijalce z mostu proti Melju, saj bo ta promet po odprtju ceste postal zelo intenziven, ker vodi na Meljsko cesto in v center mesta ter se izogne prome- tnim zastojem na dvoetažnem mostu in Oreškem nabrežju. Ta rešitev bi bila zahtevna in draga, zato predlagam, da se sema- forsko križišče preoblikuje v krožno križišče, ki ne potrebuje dodatnih za- vijalnih pasov v priključnih krakih, omogoča pa tekoč promet. Zadeva bi tako funkcionirala podobno, kot sedaj funkcionira krožišče na Glav- nem trgu, kjer prav tako ni dodatne- ga voznega pasu z mostu za smer proti Koroški cesti. Na koncu naj omenim še en razlog, zakaj to pišem. Pred 35 leti sem pre- veril tri variante premostitve in videl sem že, kao bo zgrajena najugodnej- ša. Ko pa sem želel predstaviti vse tri in predlagati najugodnejšo, me je ta- kratni župan vprašal, katera varianta je najcenejša. Naivno sem najcenejšo pokazal in župan je odločil: to bomo zgradili, saj denarja primanjkuje. Upam, da sedaj župan ne bo šel mimo mojega pisanja in rekel "De- narja ni, zgradimo to, kar je spro- jektirano", ne glede na to, ali bodo nastajali zastoji in kljub veliki investi- ciji promet ne bo potekal optimalno. Angel Polajnko, Maribor