URN_NBN_SI_DOC-3RFDU0DM

Pogled z gradu na značilno istrsko pokrajino (Janez Mihovec) Pri hoji po gradu moramo biti previdni. (Janez Mihovec) Nenavadna ruševina v severni Istri Pietrapelosa - pogled, ki se ga nikdar ne naveličamo JANEZ MIHOVEC Dandanes je Istra spet razdeljena med tri države. Usoda torej, ki se ji ne more izogniti skozi vso svojo zgodo- vino. Sicer kulturno enovito obmo- čje praktično nikdar v zgodovini ni imelo te sreče, da bi živelo v miru, daleč stran od političnih prepirov in vojaških posredovanj. Ves čas je bila Istra na prepihu, ko so si to prelepo deželo poizkušali podrediti trenutni gospodarji. Skozi celoten srednji vek in novi vek sta si tako stali nasproti Beneška republika in Habsburžani, ki so "pra- vice" nad Istro podedovali od goriških grofov. Fevdalizem je v Istri potekal nekoliko drugače kot drugod. Prete- žni del Istre je bil pod vladavino Be- nečanov in tu so poznali le svobodno prebivalstvo. Habsburžani so bili na- sprotno privrženci tradicionalnega hierarhičnega fevdalizma, v katerem vlada strogi red in so po piramidi nav- zdol pravice in obveznosti strogo do- ločene. Kosmati kamen V Istri tako deželo praviloma niso ob- varovale trdnjave, temveč utrjene vasi, imenovane kašteli, kot so Grožnjan, Buzet in Motovun. Le v povsem ob- mejnih krajih so posest posamezne države varovali mogočni gradovi. Dandanes so večinoma propadli ozi- roma so le še senca nekdanje veličine. Morda je najlepši primerek ohranje- nega istrskega gradu prav Pietrapelo- sa. Izraz izhaja iz italijanske besede, ki pomeni kosmati kamen. Grad je namreč postavljen na izrazito vla- žnem kraju in vse kamenje v okolici je obilno preraslo z mahom. Na ogled gradu smo se zapeljali preko Sočer- ge in nekaj kilometrov pred Buzetom zavili ostro na desno ter se spustili v dolino potoka Bračana. Kar naenkrat o prejšnjem vrvežu ni nobenega sledu. Vsepovsod le ena sama velika samota. Vasice so postavljene po pobočjih, na dnu doline pa so travniki in polja. Kar nekaj časa ni o Pietrapelosi prav no- benega sledu. Potem pa potok ostro zavije, prej široka dolina se spremeni v sotesko in na 119 metrov visoki pečini opazimo mogočno zgradbo. Avto smo pustili v dolini pri restavraciji Veli Jože in se po makadamski cesti v dvajsetih minutah povzpeli do gradu. Ruševina v obnovi Pietrapeloso so zgradili goriški grofje v 13. stoletju, a so območje v 15. stole- tju prevzeli Benečani in ga utrdili prav zaradi bližnje meje s posestmi Habs- buržanov. Leta 1440 so grad prodali koprskemu plemiču Nicolu Gravisiju, ki ga je preuredil v svojo poletno re- zidenco. Slabi časi so se za Pietrapelo- so začeli leta 1625, ko je notranjost gradu uničil požar. Kljub temu je bil naseljen še v 18. stoletju, ko so ga do- končno opustili. Od takrat se je ohra- nil v obliki mogočne ruševine, ki jo šele v zadnjem času obnavljajo. Na neki način je bila velika sreča, da se je sploh ohranil. Leži namreč v prav od boga in ljudi pozabljenih krajih, daleč stran od najbližjega naselja. Prav to ga je obvarovalo pred tem, da bi nje- govo obdelano kamenje raznesli oko- liški prebivalci in ga porabili za svoje lastne potrebe. Pietrapelosa še danes s svojo mo- gočnostjo vzame sapo. Vstop v grajski kompleks zapira mogočni grajski stolp "bergfried", vstop v grad pa je mogoč po obliki vijačnice, saj serija zgradb naredi poln krog, ki nas pripelje v sre- dišče grajske stavbe. Pietrapelosi se že na prvi pogled vidi, da je bila zgraje- na predvsem v vojaške namene in da je bilo udobje bivanja šele v drugem planu. Znotraj grajske cerkve najdemo še cerkvico svete Marije Magdalene v klasičnem enoladijskem istrskem stilu z zvonikom na preslico. Od preostalih zgradb pa so ostali le številni zidovi in oboki, zato je treba biti pri gibanju po ruševinah zelo previden. Iz gradu je čudovit razgled po pre- cejšnjem delu severne Istre. Na dnu potoka Bračana so številni travniki in polja, po hribčkih v okolici gozdo- vi puhastega hrasta in bora, med njimi pa majhne istrske vasi s svojimi zna- čilnimi strehami, prekritimi s škorci. Pogled, ki se ga nikdar ne naveličamo. Število turistov iz azijskih držav znova narašča Kitajska vodi pred Japonsko in Južno Korejo. Največja rast potovanj v Evropo Število turistov iz treh glavnih azij- skih držav, Kitajske, Japonske in Južne Koreje, znova raste. Po devetodsto- tnem upadu turistov leta 2009, ki ga je povzročila gospodarska kriza, se je leta 2010 število turistov iz Azije povečalo za 17 odstotkov, kar je kar 128 milijonov individualnih poto- vanj. Azijski delež trenutno znaša 18 odstotkov vseh potovanj v tujino na svetu, s ponovno rastjo pa se je Azija uveljavila kot druga najbolj pomemb- na regija na svetovnem trgu potovanj. Po podatkih mednarodnega inštituta za turizem IPK naj bi Azijo prehitela le Evropa, od koder prihaja kar 56 od- stotkov svetovnih turistov. Azijci radi potujejo po Aziji Kitajska, Japonska in Južna Koreja že dlje časa zasedajo prva tri mesta med azijskimi državami po številu turistov, ki se odpravijo v tujino. Veliko pove že podatek, da kar tretjina od sku- pnih 46,5 milijona Azijcev, ki potuje- jo v tujino, prihaja iz omenjenih treh držav. Med turisti iz teh držav so zelo priljubljene druge azijske države, saj se kar tri od štirih potovanj, ki se prič- nejo v Aziji, tudi končajo nekje na tej celini. Če pogledamo podatke posame- znih držav, lahko med njimi opazimo razlike. Medtem ko se 39 odstotkov japonskih turistov odloči za potova- nja na drugo celino, svojo celino za- pusti 33 odstotkov kitajskih turistov in samo 20 odstotkov južnokorejskih turistov. Podoben trend je opaziti pri potovanjih v Evropo, ki jo je lani obi- skalo 3,6 milijona Japoncev, 3,8 mili- jona Kitajcev in le 1,1 milijona Južnih Korejcev. Pred petimi leti je bil delež potovanj izven Azije nekoliko višji. O spremembah potovalnega vedenja je dr. Martin Buck, direktor centra za potovanja in logistiko pri Messe Berlin (Berlinskem sejmu), povedal: "Upad potovanja izven Azije lahko pripišemo svetovni gospodarski krizi in hitremu razvoju turističnih destinacij znotraj Azije. Posledično Azijci spoznavajo, da potovanja po njihovem kontinen- tu niso le cenovno bolj ugodna, ampak tudi zelo privlačna." V preteklih petih letih se je števi- lo turistov, ki so odpotovali v tujino, najbolj zvišalo na Kitajskem, sledi- ta ji Južna Koreja in Japonska. Prvi letošnji podatki pa kažejo, da se bo zaradi potresa in jedrske katastrofe na Japonskem ter posledično slabšega gospodarstva letos močno znižalo šte- vilo japonskih turistov. S 15-odstotno rastjo je Kitajska prevzela prvo mesto v potovanjih v Evropo. V zadnjih petih letih se je za en odstotek povečal obisk japonskih turistov v Evropi. V pri- merjavi s Kitajsko in Japonsko Južna Koreja še ni okrevala po gospodarski krizi, kar je razvidno v potovanjih na bolj oddaljena mesta. Obisk južnoko- rejskih turistov v Evropi je v zadnjih letih zato delno upadel. Priljubljena krožna potovanja Pri približno treh četrtinah vseh po- tovanj iz Kitajske in Japonske v tujino gre za počitniška ali zasebna poto- Evropo je lani obiskalo 3,6 milijona Japoncev, 3,8 milijona Kitajcev in 1,1 milijona Južnih Korejcev. (Marko Vanovšek) vanja. V Južni Koreji sta taki kar dve tretjini mednarodnih potovanj. Za primerjavo lahko izpostavimo Indijo, kjer je manj kot polovica vseh poto- vanj v tujino počitnikovanje. Še po- sebno na Kitajskem je počitnikovanje veliko večja motivacija za potovanje v tujino kot pred petimi leti, saj se je v tem času število počitniških potovanj iz 56 odstotkov zvišalo na 77 odstot- kov. Na Japonskem je imela taka vrsta potovanj že pred petimi leti visok pomen in je pomenila 67 odstotkov potovanj v tujino. Tudi v Južni Koreji počitniška potovanja v zadnjih petih letih stagnirajo pri 64 odstotkih. Spre- menili so se tudi trendi glede vrste po- čitniških potovanj. Pri dopustnikih iz vseh treh držav so posebno priljublje- na krožna potovanja. Medtem ko na japonskem trgu v zadnjih petih letih ni bilo velikih sprememb, so krožna potovanja postala najbolj priljubljena oblika preživljanja dopusta za kitaj- ske in južnokorejske turiste. Za oglede mest so se v zadnjih letih vedno pogo- steje odločali predvsem Japonci, med katerimi je mestni turizem že prehi- tel obmorske destinacije. Prav naspro- tno je s Kitajci, med katerimi mestni turizem izgublja priljubljenost in ga je že prehitel obmorski turizem. V Južni Koreji je situacija precej izenačena, čeprav je mestni turizem izgubil en odstotek v primerjavi s prejšnjimi leti. (ITB Berlin)