Kazalo.pmd

Knjižnica 52(2008)2 – 3, 115 – 133 118 razdeljenosti knjižničarske stroke na več ministrstev 4 in s tem vzpostavljeno odvisnost usklajevanja strokovnih in upravnih 5 smernic najpogosteje s tre- mi resornimi ministrstvi (z ministrstvi za kulturo, šolstvo, znanost) 6 . - Različno finančno ovrednotena delovna mesta v slovenskem knjižničarstvu. - Neenotnost kriterijev, meril in postopkov za redna in izredna napredovanja v plačilne razrede in v nazive – odvisnost strokovnih knjižničnih delavcev od dejavnosti, v kateri delajo. - Problem bibliotekarskih strokovnih izpitov – kot ugotavlja Logar Pleško (1998), ostajalo strokovni izpiti necenjeni, finančno neovrednoteni in družbeno nepriznani, saj bibliotekarski izpiti nimajo statusa državnega izpi- ta. Področje napredovanja v strokovne nazive in opravljanja strokovnega bibliotekarskega izpita urejajo že zelo zastareli predpisi, kljub prizadevanju stroke, ki so knjižničarjem že v posmeh. - Problemi visokošolskih knjižničarjev – ovrednotenje delovnega mesta, kri- teriji in merila napredovanja v plačne razrede in priznavanje nazivov s strani krovne organizacije. Področje napredovanj v plačne razrede in strokovne nazive za strokovne delavce v knjižnicah urejajo zakoni, podzakonski akti in pravilniki, ki so rezultat uskla- jevanja ali pa neusklajenosti treh različnih ministrstev: ministrstva za šolstvo, kulturo in znanost. Zakaj je tako, navaja Šetinc (1998) v svojem prispevku o kritičnih točkah normativnega okvira knjižničarstva, hkrati pa ob teh dejstvih izpostavi ugotovitev, da je enotnost knjižničarske stroke ogrožena prav zaradi te razdeljenosti na tri ministrstva. Pri tem izpostavi tako statusna vprašanja (npr. plače) kot strokovna vprašanja (npr. strokovni izpiti). Hkrati pa ob tem izpostavi problem dosedanje ureditve plačnega sistema oz. celotnega sistema javnih uslužbencev. Večina zaposlenih v javnem sektorju se je izrekla proti. Problem slovenskega knjižničarja je, da ima največ problemov sam s seboj in nenehno dvomi v svojo podobo v družbi. Takšno tezo so v zadnjih triindvajsetih letih podale tri ankete med knjižničarji (Urbanija, 1995, Gradišnik, Češnovar, 1997, Dolgan Petrič, 2005). Pilotna anketa o plačah in napredovanju v sloven- 4 Kljub temu da za takšno delitev obstajajo pravne podlage, pa takšna delitev vpliva na urejanje strokovnih knjižničarskih vprašanj, ki niso odvisna od delovnega okolja posameznega knjižničarja. 5 Šetinc (1998) govori o statusnih vprašanjih (način upravljanja) in strokovnih vprašanjih (stro- kovni izpiti). 6 Poimenovanje ministrstev je odvisno od vlade in njene usmeritve v določenem mandatnem obdo- bju. Najpogosteje se je spreminjalo poimenovanje ministrstva, ki je pokrivalo področje znanosti. V zadnjem mandatnem obdobju 2004–2008 so združili področje znanosti, tehnologije in visokega šolstva. Tako so na knjižničarskem področju vpeljali še dodatno delitev (urejanje strokovnih in upravnih vprašanj šolskih in visokošolskih knjižnic je pod pristojnostmi različnih ministrstev).