Kazalo.pmd

Knjižnica 52(2008)2 – 3, 115 – 133 120 Ob teh dokumentih pa so za knjižničarje pomembne še določene kolektivne pogodbe: - Kolektivna pogodba za javni sektor KPJS (Uradni list RS, št. 57/08), - Kolektivna pogodba o skupni metodologiji za uvrščanje orientacijskih delovnih mest in nazivov v plačne razrede KPSM (Uradni list RS, št. 57/08), - Kolektivna pogodba za državno upravo, uprave pravosodnih organov in up- rave samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS št. 60/08), - Aneks h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS št. 60/08), - Aneks h kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS št. 60/08), - Aneks h kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost (Uradni list RS št. 61/08). Zakon, podzakonski predpisi, kolektivne pogodbe in aneksi h kolektivnim pogod- bam prinašajo glavne spremembe na področje plač in s tem posegajo tudi v določe- na določila Zakona o delovnih razmerjih. Hkrati prinašajo v naše razmišljanje o plačnem sistemu tudi določene vsebinske in terminološke novosti. - Prejšnji sistem je govoril o količnikih , nov sistem prinaša plačne razrede. - Plačni razredi sestavljajo plačno lestvico. - Plačo razdeli na tri dele: na osnovno plačo, del plače za delovno uspešnost in dodatke. Osnovna plača je tisti del plače, ki jo bodo javni uslužbenci prejeli za opravljeno delo v polnem delovnem času in za pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu. Drugi del plače pa je vezan na nadpovprečno oprav- ljeno delo v določenem obdobju. - Delovno uspešnost razdeli na tri vrste: redna delovna uspešnost, delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela in delovna uspešnost iz naslo- va prodaje blaga in storitev na trgu. - Zakon uvaja spisek funkcij, sistemiziranih delovnih mest in nazivov v javnem sektorju (2. člen ZSPJS) t. i. Katalog funkcij, delovnih mest in nazivov (v na- daljevanju Katalog). Ta pomembno vpliva na enega od ključnih dokumentov vsakega javnega zavoda, in sicer akt o sistemizaciji, saj ZSPJS v 5. točki 7. člena določa, da ne smeta biti sistematizirana nobeno delovno mesto in na- ziv, ki nista navedena v katalogu. - Plače javnih uslužbencev se določajo na osnovi uvrstitve v tarifne razrede. Le-ti izražajo stopnjo zahtevnosti delovnih mest in nazivov glede na zahtevano izobrazbo oziroma usposobljenost. Tarifni razredi so določeni glede na us- pešno končano formalno izobraževanje oziroma pridobljeno usposobljenost (npr. državni pravniški izpit, specializacija v zdravstvu). - Zakon o sistemu plač v javnem sektorju je v svojem 12. členu uvedel pojem orientacijskega delovnega mesta, ki omogoča primerjavo v plačnih skupinah in med plačnimi skupinami. Ta delovna mesta so nato opredeljena v Kole- ktivni pogodbi za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08).