Kazalo.pmd

125 vanje in napredovanje v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti, še vedno v medresorskem usklajevanju in vprašljivo je, če bo en pravilnik lahko zajel knjižničarje v vseh plačnih razredih. Nazivi višješolskega sodelavca – bibliotekarja so povezani tudi z višjo stopnjo izobrazbe. Knjižničarji v visokošolskih knjižnicah, ki so uvrščeni v plačno podskupino D1, so vezani na postopek habi- litacije in na opravljanje pedagoškega dela, hkrati pa je napredovanje v višji na- ziv povezano z višjo stopnjo izobrazbe (magisterij in doktorat), v tarifnem razredu VII, na primer, pa lahko napredujejo samo v plačne razrede in ne tudi v nazive. - Različni kriteriji napredovanja v plačne razrede – Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Ul RS št. 51/2008) določa način in post- opek preverjanja pogojev za napredovanje javnih uslužbencev na delovnem mestu oziroma po nazivu v višji plačni razred. Uporablja se za vse javne uslužbence, razen za izjeme, ki jih določa 17. člen ZSPJS v svojem tretjem, četrtem in petem odstavku. Med temi izjemami , ki zaradi določenih posebnos- ti izstopajo iz kroga vseh javnih uslužbencev, najdemo tudi zaposlene v vi- sokošolskih zavodih in v javnih zavodih s področja raziskovalne in razvojne dejavnosti. - Problem uvrščanja visokošolskih in specialnih knjižničarjev v plačno pod- skupino J1. Knjižničarji so od novega plačnega sistema pričakovali enoten sistem napredovan- ja v plačne razrede in enoten in primerljiv sistem napredovanja v strokovne na- zive (Kurnik Zupanič, 2005). Uvrstitev delovnih mest vseh strokovnih delavcev v vseh vrstah knjižnic ima zelo malo skupnega s strokovnimi podlagami, vseka- kor ni v skladu z drugim odstavkom 1. člena ZSPJS, saj ne moremo govoriti o uveljavljanju načela enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih, nazivih in funkcijah. Te razlike so se pojavljale tudi v fazi usklajevanj in pogajanj in to kljub priporočilom in pripombam stroke (Kurnik Zupanič, 2004). Ob tem se lahko upravičeno sprašujemo o enotnosti novega plačnega sistema. Neenotnost novega plačnega sistema najbolje prikažemo s štirimi primeri: (1) z razmerji med delovnimi mesti Knjižničar VII/1 v plačni skupini D2, Bibliotekar VII/1 v plačni skupini G2 in Knjižničar VII/1 v plačni podskupini J1 (Tabela 2); Tabela 2: Delovno mesto strokovnega delavca s VII/1 stopnjo izobrazbe v šolski knjižnici (D2), splošni knjižnici (G2) in visokošolski ali specialni knjižnici (J1). RT 1/IIV SP otsemonvoleD vovizan.t[ .NIM .SKAM ecin`ijnkatsrV 2D ra~in`ijnK 4 03 34 acin`ijnkakslo[ 2G raketoilbiB 4 82 83 anlaicepsilaan{olpS acin`ijnk 1J 1/IIVra~inijnK 0 72 73 anlaicepsniakslo{okosiV acin`ijnk Fras Popović, S. Knjižničar v novem plačnem sistemu javnih uslužbencev