Kazalo.pmd

Knjižnica 52(2008)2–3, 149–166 154 javnosti). Strokovno delo Gozdarske knjižnice in INDOK dejavnosti po pravil- niku usmerja knjižnični odbor, v katerem so po en predstavnik vsake ustanove ter vodja knjižnice (Koler - Povh, 1997). 4 Delavci knjižnice in INDOK dejavnosti V 60-letni zgodovini knjižnice je bila kadrovska zasedba v njej številčno zelo dinamična in raznolika. Bila so obdobja, ko je knjižnica delovala brez bibliotekar- skega strokovnega kadra, celo brez redno zaposlenega delavca (1968–1974), do obdobja, ko so bili v knjižnici redno zaposleni štirje delavci (1979–1984, 1989– 1992). Brez vestnega dela vseh knjižničnih delavcev Gozdarska knjižnica ne bi dosegla tako velikega razvoja v tako kratkem času. Močna zavest o pomenu urejene knjižnice za uspešno pedagoško in raziskoval- no delo se je izkazala v letih 1967–1970, ko so pri preklasifikaciji vsega knjižničnega gradiva in s tem pri preureditvi knjižnice pod idejnim vodstvom prof. dr. Dušana Mlinška sodelovali vsi takratni mladi raziskovalci Gozdarske- ga inštituta Slovenije ter pedagogi Oddelka za gozdarstvo Biotehniške fakultete. Raziskovalec Gozdarskega inštituta dr. Marjan Zupančič je dolga leta deloval kot prostovoljni dokumentalist knjižnice, raziskovalka Marjana Pavle pa je ob svo- jem rednem delu vodila tekoče zadeve knjižnice v letih, ko v njej ni bilo redno zaposlenega delavca. Velik napredek v razvoju knjižnice je bil dosežen, ko se je leta 1975 v njej redno zaposlila strokovnjakinja gozdarske stroke, diplomirana inženirka Marja Zorn - Pogorelc, kot dokumentalistka in vodja knjižnice. Visoka zavest raziskovalcev matičnih znanstvenih ustanov je pravilno ocenila pomen strokovnjaka gozdar- ske stroke za kvalitetno delo in razvoj strokovne knjižnice. Tri leta kasneje se je v knjižnici redno zaposlila strokovnjakinja bibliotekarske stroke Dolores Kerec - Kovač (Kerec, 1981). V letih od 1989 do 2004 je v knjižnici delovala Teja Koler - Povh, ki je z diplomo univerzitetnega študija gozdarstva in znanji, pridobljenimi pri magistrskem štu- diju biotehniške informatike, pomembno prispevala k razvoju knjižnice in njenih storitev, predvsem na področju bibliografije raziskovalcev in gozdarske termi- nologije (Koler - Povh, 1995 ; Koler - Povh, 1997; Koler - Povh in Lipoglavšek, 1998; Čokl, M. et al., 2001). Preučevala je tudi bogate zgodovinske vire Gozdar- ske knjižnice in z objavami v Gozdarskem vestniku iztrgala pozabi biografije in bibliografije mnogih gozdarskih strokovnjakov, delujočih na Slovenskem. Neka- tere so objavljene tudi v hrvaškem gozdarskem leksikonu (Biškup et al., 1996– 2000). Delovala je kot dokumentalistka in od 1993 tudi kot vodja knjižnice in