Kazalo.pmd

175 letu med številom izposoj odraslih in mladoletnih članov v splošnih knjižnicah skupaj ni velikih razhajanj (Preglednica 4), vendar to merjenje ne temelji na naslovih, temveč na statusu člana, zato je lahko primerjava z najbolj izposoja- nimi naslovi samo pogojna. Preglednica 3: Število naslovov monografskih publikacij otroške in mladinske literature med 100 najbolj izposojanimi naslovi. otel niek{ortojicakilbuphiksfargonomvovolsanolivet{ ivolsaniminajosopzijlobjan001demerutaretileksnidalm 2002 62 3002 32 4002 71 5002 81 6002 31 7002 21 Preglednica 4: Statistika izposoje leposlovja na dom za mladino in odrasle med letoma 2006 in 2007. (Vir: http://bibsist.nuk.uni-lj.si/statistika/index.php) otel ilsardo:modanajosopzi anidalm:modanajosopzi 6002 070.205.6 905.495.5 7002 189.166.6 628.877.5 2.3 Prevladujoča literarna zvrst Med »Najbolj branimi knjigami« v splošnih knjižnicah med letoma 2002 in 2007 v leposlovju prevladujeta roman in krajša proza, zastopana je tudi dramatika, zaman pa bi iskali pesniško zbirko. Na seznamih najbolj izposojanih knjig za posamezne splošne knjižnice najdemo le pesmi za otroke, npr. Župančičeve Mehurčke ali Pavčkove Majnice: fulaste pesmi . Ne glede na izhodiščno enakovrednost literarnih zvrsti, da se pojavljajo kot vi- soka ali trivialna književnost, odsotnost poezije s seznamov »najbolj branih« knjig do neke mere pojasnjuje dejstvo, da lirska poezija zaradi svoje specifične notranje forme, kjer je snovno-materialni svet zabrisan, neoprijemljiv, nudi manj možnosti za t. i. kratkočasno branje. Povedano drugače, pesniška zbirka nima enakega števila potencialnih bralcev kot nek popularni roman, zato bo tudi težje zasedla mesto med »najbolj branimi« naslovi. Sodeč po seznamu »najbolj branih« naslovov je literarna zvrst, ki danes najz- vesteje streže potrebam povprečnega bralca, roman. Jager, P. »Najbolj brane knjige« v slovenskih splošnih knjižnicah