Kazalo.pmd

Knjižnica 52(2008)2 – 3, 49 – 69 62 stilom in predmeti, ki jih posamezniki izbirajo za študij. Učenci s površinskim pristopom se nagibajo k študijem, kjer je znanje hierarhično strukturirano in povezano s sprejetimi paradigmami (kot npr. naravoslovne znanosti, računal- ništvo, strojništvo in inženiring). Globalno usmerjene posameznike pa privla- čijo znanosti, kjer je znanje bolj podvrženo subjektivni interpretaciji (kot npr. družboslovje in humanistika). Na Slovenskem je študija pristopov k učenju po Entwistlu pri študentih razred- nega pouka ter različnih jezikoslovnih in nejezikoslovnih smeri (Peklaj, 1995) pokazala, da so študenti jezikoslovja in drugih nejezikoslovnih smeri, ki se šele drugotno usmerjajo v pedagoški poklic, veliko bolj usmerjeni v iskanje smisla in pomena, k procesiranju informacij pristopajo bolj analitično, elastično in glo- balno. Obenem so se odkrile tudi razlike med posameznimi področji humanis- tike. Za filozofijo je v primerjavi z jezikoslovjem značilen manj v reprodukcijo usmerjen pristop in manjša storilnostna naravnanost. Ista študija je odkrila tudi, da je za naravoslovno-matematično, biotehnično in računalniško področje značil- na nižja usmerjenost v dosežke in reprodukcijo, pa tudi nižja želja po iskanju smisla in razumevanju. Študenti naravoslovja so bili bolj usmerjeni v zaporedni in analitični pristop k učenju in učenje po delih. 5 Uporabnost preučevanja individualnih razlik pri načrtovanju sistemov za poizvedovanje Iz pregleda literature je jasno, da je za uporabnike sistemov za poizvedovanje dokazano, da je njihova uporaba sistemov za poizvedovanje povezana in zazna- movana z mnogimi dejavniki, denimo spolom, stroko, izobrazbeno ravnjo, star- ostjo in podobnim. Na način dela, uspeh, ki ga dosežejo, ter zaznave uporabni- kov vplivajo tudi njihove osebnostne poteze ter kognitivne značilnosti, kot so kognitivni in učni stili. Individualne razlike so torej pomemben dejavnik v iskanju vzrokov za razlike v načinih in pristopih k poizvedovanju ali zaznavah, na drugi strani pa tudi drugih preferenc (npr. izbira stroke ali poklica). Že Borgmanova (1989) je ugotavljala, da individualne razlike, kot so prostorske sposobnosti ali učni stil, vplivajo na načine poizvedovanja in jih je priznavala kot pomembne dejavnike pri načrtovanju sistemov za poizvedovanje. Kasneje so raziskovalci ugotovili povezanost načinov poizvedovanja z nekaterimi kog- nitivnimi stili (npr. Allen, 1999, Chen, 2000), ali učnimi pristopi (npr. Ford, 2000). Raziskave z vedenjem pri poizvedovanju povezujejo tudi tipe osebnosti in načine učenja (Heinström, 2000, 2003) in na njihovi podlagi celo poskušajo oblikovati t. i. informacijski stil posameznika (Palmer, 1991a in b). Odnos med individual- nimi razlikami in različnimi vidiki poizvedovanja ali sistemov za poizvedovan-