URN_NBN_SI_DOC-7SSDPMV8

Z an im ala n as je p re d v se m p o g o sto st u p o rab e p o sa m e zn ih v rst katalogov. To lahko ilu strira m o s sliko 3. Slika 3: P ogostost u p o rab e p o sam ezn ih katalogov P o d atk i kažejo, d a so se poleg delavcev K O Ž, ki im ajo p o m e m b n o m esto v p o sto p k u iskanja inform acij o g rad iv u in abecedno- im enskega kataloga, presenetljivo m alo upo rabljale referenčne publikacije in U D K katalog. R az­ veseljiv pa je po d atek , d a so se u p o rab n ik i odločali p o isk ati pom oč in fo rm a­ torja v skoraj 80 % prim ero v , ko iskanje po katalog ih ni bilo usp ešn o . R avno ta p o d a te k n e d v o m n o kaže n a p o treb o po kvalitetn em in p re d v se m ažu r- n ejšem inform atorju. D anes se z av ed am o p o m en a odločitve, d a se je p ra v v tistem času tu d i K OŽ vključil v procese, s katerim i so se SIK p o v ezo v ale v en o ten inform acijski knjižnično- inform acijski sistem . T ako glede g rad iv , ki so jih nabavljale, obdelovale in hranile, kak or tu d i glede n ab av e nove, sodobneje raču n aln išk e in kom unikacijske tehnologije (do leta 1990 je bila naša e d in a raču n aln išk a o p rem a nekaj ATARI-jev). T u d i želje, m nenja, p re ­ dlo gi u p o rab n ik o v KO Ž so bili v sk la d u s tem i odločitvam i: N a v p rašan je o m o žn o stih , d a bi KO Ž im el d o sto p d o raču n aln išk ih p o d a tk o v n ih zbirk, je kar 73 % v p ra ša n ih odgovorilo, da je taka d o sto p n o st nujna. R azveseljivo je, d a so bili n a 1. m estu (40 %) p rav zaposleni, n a d ru g e m štu d e n ti (31 %), na tretjem srednješolci (24 %). S k up in a zap o slenih se je v največji m eri (38 %) opred elila za sk u p n o po d atk o v n o bazo ljubljanskih SIK, ki bi jo najpogosteje tu d i uporabljali. Sledijo jim z isto željo štu d en tje in dijaki. N ajm anj an k e tira ­ n ih se je opred elilo za p o treb o po povezo v an ju v sk u p n o b azo p o d a tk o v (15 %). N a osnovi tako jasno izražen ih m nenj u p o ra b n ik o v KOŽ, sm o lahko definirali p rio riteto n alog in začrtali jasne cilje vključevanja v širši knjižnično- inform acijski sistem , s katerim bo do sto p do ažurnejših inform acij in p rim a r­ n ih virov hitrejši, popolnejši in n e n azad n je cenejši. D anes sm o se že zelo približali en em u od o p redeljenih ciljev razvoja, d a se tu d i K O Ž vključuje v e n a k o v red n o d ru ž b o tistih knjižnic, ki postajajo vse bolj inform acijski center s službam i, kot jih opredeljuje S. N ovljan: "Inform acijska d ejav n o st knjižnice 273 naslovni katalog 28% ne uporablja 12 % UDK katalog 16% abecedno- imenski katalog 44%