URN_NBN_SI_DOC-7WUIMDEM

občinskih m atičnih knjižnic, za njihovo vključevanje v republiško om režje javnega knjižničarstva, od leta 1945 vodi tekočo slovensko nacionalno bibliografijo in od leta 1968 opravlja centralizirano ka­ talogizacijo in klasifikacijo slovenskih tiskov. V letu 1971 je bila v skupščini SR Slovenije sprejeta koncep­ cija nadaljnjega razvoja knjižničarstva v Sloveniji, k i uvaja enovite splošnoizobraževalne knjižnice, povezane v občinski, regionalni in republiški knjižnični sistem, osnovne bibliotekarske strokovne n or­ m ative za poslovanje splošnoizobraževalnih knjižnic, m odernizacijo delovanja šolskih in visokošolskih knjižnic, popolno strokovnost knjižničarskih opravil in koordinacijo njihovega poslovanja. Na podlagi m ednarodnih standardov so bili v letih 1970— 1972 uveljav­ ljeni skupni jugoslovanski bibliotekarski standardi za prostore, opre­ mo in strokovno poslovanje vseh v rst knjižnic. K ot naravno nada­ ljevanje takšnih razvojnih tendenc je bila v organizacijskih pred­ pisih s področij osnovnega, srednjega in visokega šolstva in raz­ iskovalne dejavnosti (1974, 1975, zlasti 1979 in 1980) postopom a uveljavljena sodobna strokovna funkcija šolskih, visokošolskih in specialnih knjižnic. In končno je leta 1982 novi zakon o knjižničar­ stvu v Sloveniji opredelil sodobno funkcijo bibliotekarske stroke, pri čem er že uveljavljene oblike njene strokovne organiziranosti in dejavnosti razširja na delovna področja vseh m odernih oblik na­ stajan ja in sorodnih načinov zbiranja, strokovnega obdelovanja in posredovanja knjižničnega gradiva, opredeljuje posamezne vrste knjižnic, n jih delokrog in strokovne pogoje za ustanavljanje, do­ loča povezovanje knjižnic v knjižnično-inform acijski sistem in v strokovne m reže knjižnic z uvedbo funkcije njihovih osrednjih strokovnih knjižnic, dopolnjuje strokovno in operativno opravljanje m atičnih dejavnosti na področju bibliotekarstva, opredeljuje mesto in vlogo slovenske narodne knjižnice in u vaja strokovni svet za knjižničarstvo kot skupni družbeni organ za koordinirano delovanje in n ad aljnje razvijanje bibliotekarske stroke in knjižničarske de­ javnosti na Slovenskem. Po letu 1945 se je z ustan avljanjem novih knjižnic, z u vaja­ njem knjižničarske javne službe in z zahtevam i po vse večji stro­ kovnosti bibliotekarskega strokovnega dela zaostrilo vprašanje strokovnega usposabljanja in izobraževanja knjižničarskih kadrov. V letih 1947 in 1949 sta bila p rirejen a večm esečna knjižničarska tečaja, v letih 1957/58 in 1963/64 pa je bila organizirana enoletna knjižničarska strokovna šola. Od leta 1951 dalje so uvedeni stro­ kovni izpiti za kvalifikacije knjižničarski m anipulant (nižja izo­ brazba), knjižničar (srednja), višji k n jižničar (višja) 'in bibliotekar (visoka izobrazba), od le ta 1975 p a je mogoče pridobiti s področja