URN_NBN_SI_DOC-7WUIMDEM

njevici le ta 1231, pri kartuzijancih v Žičah leta 1164, v Ju rk lo štru okoli leta 1170 in v B istri leta 1260 te r drugje, so bile organizirane in urejene po določilih svojih redovnih p ra v il in v skladu s sred­ njeveškim m eniškim načelom, po katerem je sam ostan brez knjižnice kakor grad brez orožarne. Poleg določil o pisanju, prepisovanju in bran ju srednjeveških knjig, so redovna prav ila vsebovala tudi navodila o h ra n je n ju knjig in o rav n an ju z njim i. P rostor za knjiž­ nico je bil določen najprej v bližini, vhoda v cerkev ali v bližini kapiteljske dvorane, pozneje nad zakristijo ali nad kapiteljsko dvorano. Za knjižnico je skrbel m enih zakristan. K njige so bile sprva zabeležene v inventarjih, kasneje v katalogih, in sicer po abecednem redu avtorjev oziroma stv arnih naslovov del te r z oznako form ata, števila zvezkov, k ra ja in časa nastanka. K njige so m enihom izdajali ob določenih dnevih in določenem času, le-ti pa so jih mo­ rali skrbno varovati p red poškodbam i in so v prim eru nerednosti zanje kazensko odgovarjali; knjige so posojali tudi m ed sam ostani istega m eniškega reda. Z nastajanjem sam ostanskih šol za vzgojo redovnega naraščanja so v določenih sam ostanih oblikovali tudi po­ sebne sam ostanske šolske knjižne zbirke. O bstajale so redovne odločbe o pregledovanju knjižnic, zlasti o izločanju idejno dvom lji­ vih del. Podobno kot v sam ostanih so bile urejene knjižnice, ki so bile organizirane pri drugih cerkvenih inštitucijah (škofije, župnišča) in knjižnice po plem iških dvorcih in gradovih, ki so jih vodili po­ samezni člani plem iških družin ozirom a njihovi uslužbenci. Kako je bila urejena in kako je poslovala knjižnica k ranjskih deželnih stanov v Ljubljani, ki jo je bil leta 1569 utem eljil Prim ož T ru b ar in so za n jen obstoj skrbeli tam kajšnji protestantski šolniki in pridigarji, ni podatkov. V 18. stoletju n a Slovenskem delujoče knjižnice znanstvenih akadem ij oziroma društev pa so se ravnale po vzoru sam ostanskih in cerkvenih knjižnic. II Prvo upravno predpisano strokovno navodilo za delo v knjiž­ nicah, ki je veljalo na slovenskem ozemlju, je n ajstarejša avstrijska državna bibliotekarska instrukcija iz leta 1778 za organiziranje in delovanje univerznih in licejskih knjižnic. Določala je razvrstitev knjig na sedem glavnih znanstvenih disciplin (teologija, filozofija, pravo, m edicina, m atem atika, zgodovina, filologija) in na njihove podskupine. V vsaki skupini so knjige postavljene od splošnejših do specialnih del, razvrščene so po form atih in imajo lokalno po-