URN_NBN_SI_DOC-7WUIMDEM

stavitveno oznako o omari, stroki in m estu knjige na polici (npr. IIIM 5). K njižnica vodi kot svoj osnovni katalog v obliki knjige sestavljen abecedni katalog, v katerem so zabeleženi podatki ö> avtorju, naslovu, k ra ju in letu izida, vezavi in m estu postavitve knjige, in sicer ločeno za avtorska oziroma za anonim na dela ter z možnostjo za dopisovanje novo pridobljenih del, tako da ta katalog služi tu d i kot akcesijski katalog. Poleg tega so potrebni še: sistem atski katalog s popisom knjig po preglednem sistem u glavnih znanstvenih disciplin in znotraj vsake skupine po abecednem red u del; stv a rn i katalog z razvrstitvijo del po abecedni besedni oznaki njihove vsebine (snovi); po možnosti tudi razni specialni katalogi kot npr. kronološki, geografski, jezikovni, topografski, tipografski, za red­ kosti, za posam ezne specialne vrste lite ra tu re isl. In stru k cija določa tudi čas odprtosti te r način uporabe oziroma izposojanja knjig in poslovanja z obiskovalici, k er je k o ristna uporabnost glavni nam en vsake knjižnice. Po določilih te instrukcije so se m orale pri u re ja n ju svojih začetnih fondov in p ri organiziranju svojega poslovanja rav n ati med drugim i tudi v tistem času ustanavljajoče se licejske knjižnice v Ljubljani, Celovcu in Gorici, vend ar se je to odražalo predvsem pri sestavljanju občasnih popisov zbranega knjižničnega gradiva (v Licejski knjižnici v L jubljani npr. pri popisih iz 1790 in 1803). Samo delno so določila instrukcije vplivala tudi na sestavljanje popisov knjižnic v tem obdobju razpuščenih sam ostanov, k aterih fondi so bili po cesarskih dekretih od 1782 dalje vključevani v deželne študijske ozirom a licejske knjižnice in v dunajsko dvorno knjižnico. Za razvoj bibliotekarske stroke je pom em ben dvorni dekret iz leta 1807 o obveznem brezplačnem dostavljanju vseh tiskov, ki jih izdelujejo tisk arji oziroma knjigotržci na obm očju določene dežele, njeni osrednji knjižnici. Tako je začela prejem ati tiske z obm očja dežele K ranjske licejska knjižnica v L jubljani, s Koroške licejska knjižnica v Celovcu, s Š tajerske licejska knjižnica v G radcu in z obm očja T rsta tam kajšnja javna m estna knjižnica. V času fran ­ coske zasedbe slovenskih dežel je m ed leti 1809 in 1813 Licejska knjižnica v L jubljani prejem ala obvezne izvode tiskov s celotnega upravnega območja Ilirskih provinc. Z vrnitvijo avstrijske oblasti je bil spet uveljavljen njihov predpis o obveznem pošiljanju tiskov, med prejem nike pa je bila pozneje uvrščena tudi licejska knjižnica v Gorici, in sicer za tiske s tam kajšnjega upravnega območja. Leta 1825 je bila sp rejeta nova, dopolnjena državna u p rav n a instrukcija za delovanje univerznih in licejskih knjižnic v A vstriji, ki podrobneje u reja njihovo organiziranost in bibliotekarsko stro